Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (89.597-89.696)

  1. stı̑snja, f. die Klemme, C.
  2. stı̑snjenəc, -nca, m. der Knicker, Mur., Cig., Vrtov. (Sh. g.).
  3. stı̑snjenək, -nka, m. ein kleiner Handkäse, der Brickenkäse, Cig.
  4. stísnjenje, n. der Druck: s. rok, der Händedruck, Cig.
  5. stı̑snjenka, f. die Knickerin, Cig.
  6. stı̑snjenost, f. 1) die Schmalheit: s. in otožnost poprečnic, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die Kargheit, die Filzigkeit, Cig.
  7. stísnost, f. die Zusammendrückbarkeit ( phys.), Cig. (T.), C.
  8. stíva, f. der Meerschaum, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  9. stkánica, f. das Gewebe, Mur.
  10. stkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. 1) durch Weben verbinden, zusammenweben, Cig.; — 2) durch Weben zustande bringen, fertig weben, Mur., Cig., Jan.
  11. stláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zusammenstopfen, zusammenpferchen, zusammendrängen; veliko oblačila s. v škrinjo; veliko ljudi s. v tesno sobo; — 2) hineinstopfen: zamašek v steklenico s, den Pfropf in die Flasche zwingen; — 3) durch Treten zerdrücken: s. grozdje, die Trauben austreten, Cig.; s. glino, den Thon abtreten, Cig.; — festtreten, placken, Cig.
  12. stlȃnje, n. das Streuen.
  13. stláti, stę́ljem, vb. impf. die Streu ausstreuen, streuen.
  14. stlẹ́či, stółčem, vb. pf. = stolči, Dict., Cig., M., Dalm.
  15. stlẹ́ti, -ím, vb. pf. von glimmendem Feuer verzehrt werden, abglimmen.
  16. stọ̑, num. indecl. hundert; en krivičen krajcar sto pravičnih sne; po pet od sto jemati, fünf Procente Zinsen nehmen; pri sto goldinarjih imeti 10 goldinarjev dobička; (pet set, šest set = petsto, šeststo, Kor.- Mik.; ima denarjev na stove = na stotine, Gor.).
  17. stobȃle, f. pl. = štibale, Stiefel, Polj.; — prim. it. stivali.
  18. stǫ́čən, -čna, adj. 1) = stekel: s. pes, Habd.- Mik.; — 2) muthwillig, Z., C.; — ( nam. vzt-).
  19. stočíšče, n. der Zusammenfluss, die Mündung, Jan. (H.).
  20. stóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abrunden, Cig.; s. obroč, Z.; obod rešetu s. = zaokrožiti in speti ga, Rib.; život, stočen kakor sod, Nov.; — 2) zusammenschenken: vse ostanke vina v en sodček s.
  21. stǫ̑čje, n. = stočišče, Jan. (H.).
  22. stočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. hundertgliederig, Cig.
  23. stǫ̑čnica, f. eine Art giftiger Schwämme, C., kajk.- Valj. (Rad); — prim. stočen 1).
  24. stǫ̑čnik, m. 1) = stekel pes, C.; — 2) = stočnjak 2), C.; — prim. stočen.
  25. stǫ̑čnjak, m. 1) = stekel pes, C.; — 2) = razsajač, SlGor.
  26. stǫ́čnost, f. 1) die Hundswuth, C.; — 2) der Muthwille, C.
  27. stǫ̑d, adv. = odtod, C.
  28. stodẹ́łən, -łna, adj. hunderttheilig: stodẹ̑łni toplomer, das 100theilige Thermometer, DZ., Bes.
  29. stodnę́vən, -vna, adj. hunderttägig, nk.
  30. stofúntən, -tna, adj. hundertpfündig, nk.
  31. stofȗntnik, m. der Hundertpfünder, Jan.
  32. stòg, stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada, Mik. (Et.), Levst. (Rok.), BlKr.; — der um einen Pfahl aufgehäufte Schober, Cig., Jan., Ig (Dol.); — s. drv, der Scheiterhaufen, Guts., C.; — 2) die Getreideharfe, Cig., Jan., Nov., Gor.; — 3) die Scheuer, Meg., Mik., Jan.; — 4) pl. stogi, štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  33. stóga, f. = rogovila, das Gabelkreuz, V.-Cig.
  34. stógast, adj. konisch, C., Z.
  35. stǫ́gəlj, -glja, m. = stogla 1), GBrda.
  36. stǫ̑gla, f. 1) der Schnürriemen, Mur., Valj. (Rad), Mik.; die Bundschuhschnur, C.; — 2) pl. stogle, die Stifte an den Schuhschnüren, Mik., DZ.
  37. stoglásən, -sna, adj. hundertstimmig, M., nk.
  38. stoglàv, -gláva, m. das Hunderthaupt, Cig., C.
  39. stoglàv, -gláva, adj. hundertköpfig, Cig., Jan.
  40. stoglȃvəc, -vca, m. das Hunderthaupt, Cig.
  41. stoglávən, -vna, adj. hundertköpfig, Cig.
  42. stoglȃvež, m. die Mannstreu (eryngium), Cig., Medv. (Rok.).
  43. stǫ̑gljaj, m. 1) der Schnürriemen, Meg.- Mik., Guts., Mur., Cig., C.; = jermen pri črevljih, Štrek., Ip.- Erj. (Torb.), Črniče ( Goriš.); — 2) spodnji obšev pri ženskem krilu, Kres- Erj. (Torb.); — prim. stogla.
  44. stogotíti, -ím, vb. pf. = raztogotiti, Cig., M.; — s. se, = raztogotiti se, Cig., Škrinj.- Valj. (Rad).
  45. stogováti, -ȗjem, vb. impf. = stoge delati, Schober machen, Cig.
  46. stogúbən, -bna, adj. hundertfältig, C.
  47. stǫ́ja, f. das Stehen: stoja na eni nogi, križemnoga (križna) s., Telov.
  48. stoják, m. der Statist, Jan. (H.).
  49. stojalíšče, n. = stališče, der Standort, Cig., C., DZ., Zora; s. ladij, die Rhede, DZ.
  50. stojȃłnica, f. die stehende Wage, DZ.
  51. stojáłnost, f. die Standfestigkeit, Sen. (Fiz.).
  52. stojálọ, n. = stalo, das Gestell, das Postament, Cig., Jan., DZ., nk.; — slikarsko s., die Staffelei, Jan. (H.).
  53. stojàn, -ána, m. 1) der Müßigsteher, C.; — 2) ein aufrechtstehender Pfahl, Cig.; der Ständer, Telov.
  54. stojána, f. die Müßigsteherin, C.
  55. stojȃnje, n. der Stand, der Standort: vsak kovač ima svoje s. pri kovaškem panju, Železniki ( Gor.).
  56. stójati, stǫ́jam, vb. impf. = stati, Polj.
  57. stojbína, f. das Vorkommen der Pflanzen, h. t.- Cig. (T.).
  58. stǫ̑jčək, -čka, m. pletenica z lesenim dnom, v katero bero sadje, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. stajček.
  59. stǫ̑jčkati, -am, vb. impf. = stati (v otročjem govoru).
  60. stoję̑čki, adv. stehend, BlKr., jvzhŠt.; = na stoječkem, BlKr.- Mik.
  61. 1. stǫ́jən, -jna, adj. stabil ( phys.), Cig. (T.); — stǫ̑jna armada, das stehende Heer, DZ.
  62. 2. stọ̑jən, -jna, adj. über l00 Mann gebietend: stojni poglavitnik, Schönl.; stojni poglavar, Jap. (Sv. p.).
  63. stojẹ́vati, -am, vb. impf. zu stehen pflegen, Jan., Zora.
  64. stojezíčən, -čna, adj. hundertzüngig, Cig.
  65. stǫ́jina, f. 1) das Standgeld, Tolm.; — 2) kar se daje lastnikom planin od sira in drugega, kar se na njih pridela, Tolm.
  66. stojíšče, n. 1) der Standort, Z.; — der Stehplatz, nk.; — 2) pri naši hiši denar nema stojišča (= ne ostane dolgo), Drežnica nad Koboridom- Erj. (Torb.).
  67. stǫ̑jka, f. der Stempel im Bergwerk (montant), Cig. (T.); — rus.
  68. stojljívost, f. die Stabilitätsfähigkeit, h. t.- Cig. (T.).
  69. stǫ́jnost, f. die Stabilität: s. pravice, DZ.; izraz stojnosti, die Stabilitätsformel, Cig. (T.).
  70. 1. stòk, stǫ́ka, m. der Zusammenfluss, Mur., Cig., Jan.; — der Sammelort (des Wassers), Cig.; der Wassersack, der Vorsumpf im Bergbau, V.-Cig.; — = lijak, der Ausgussstein, Jan. (H.).
  71. 2. stòk, stǫ́ka, m. die Hundswuth, C.; ( nam. vzt-); prim. stočen.
  72. 3. stǫ̑k, m. das Ächzen, der Jammer, das Gestöhne; In jok in stok je nad zemljo, Preš.
  73. stǫ̑ka, f. 1) der Erwerb, Habd.- Mik.; — 2) = greznica, die Senkgrube, Jan.; die Cloake, Jan.
  74. stokálọ, n. der Jammerer, Cig.
  75. stǫ́kanje, n. das Ächzen, das Wimmern, das Jammern.
  76. stǫ́kati, stǫ̑kam, -čem, vb. impf. ächzen, stöhnen, jammern.
  77. stokȃva, f. zusammengelaufenes, stehendes Wasser, die Gölle, Cig.
  78. stǫ́kavəc, -vca, m. der Jammerer, Cig.
  79. stǫ́kavka, f. die Jammrerin, Cig.
  80. stǫ́klas, m. = stoklasa, Medv. (Rok.); dobro zrnje od ljuljke, od stoklasa loči! Slom.; (stę́klas, Mur., Medv. (Rok.), Dol.- Levst. [Zb. sp.]; ne loči steklasa od zdravega zrnja, Slc.).
  81. stǫ́klasa, f. die Trespe (bromus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — (tudi: steklasa, Mur., Notr.).
  82. stǫ́kniti, stǫ̑knem, vb. pf. aufächzen, C., Bes.
  83. stòł, stóla, m. 1) der Stuhl, der Sessel; s. pristaviti k mizi; sodnji s., der Gerichtsstuhl, Jan.; pred sodnje stole peljati, Jap. (Prid.); — = stolič, dreifüßiger Stuhl, C., Kras; — die freistehende Bank, die Werkbank, Cig., Jan.; tesarski, rezilni stol, Dol.; — (tkalski) s., der Webstuhl, BlKr.; — die Kirchenbank, Cig., Jan.; cerkveni stoli, jvzhŠt.; — božji s., der Regenbogen, Jan., Koborid- Erj. (Torb.); — stol sv. Petra, neko zvezdje, Savinska dol.; — 2) der Dachstuhl: stoječi, ležeči s. (mit senkrecht oder schief stehenden Stützen), vzhŠt.; — 3) vezani s. (za zvon), der Glockenstuhl, Pot.- Cig.; — 4) der Tisch, ogr.- Valj. (Rad).
  84. 1. stòłb, stółba, m. = stolba, die Stufe, C., ogr.- Mik.
  85. 2. stółb, m. der Pfahl, ogr.- C.; — die Säule: odlomljen s., Zv.; der Strebepfeiler, C.; — nam. stolp.
  86. stółba, f. 1) die Stufe, die Staffel, Mik., ogr.- C.; stopila je na živo stolbo, Zv.; — pl. stolbe, die Stiege, ogr.- Valj. (Rad); die Leiter, ogr.- C.; — 2) = stolbe, Vrt., Levst. ( LjZv.).
  87. stółbica, f. dem. stolba; die Stufe, C.; — das Fußgestell an einer Bank, C.; — die Zeile, die Reihe, C.; — der Grad einer Sonnenuhr, C.
  88. stołbìč, -íča, m. ein kleiner Thurm an den Befestigungsmauern, Dol.; — nam. stolpič.
  89. stółčəc, -čca, m. dem. stolec; (stołčə̀c), Valj. (Rad).
  90. stołčə̀k, -čkà, m. dem. stol; — das Stühlchen; božji s., der Regenbogen, Cig., BlKr.
  91. stółči, stółčem, vb. pf. zerstoßen; na drobno s., klein stoßen; s. na droben prah, pulverisieren.
  92. stȏłčki, m. pl. abgefallenes und angeschlagenes Obst, C.
  93. stółəc, -łca, m. dem. stol; 1) das Stühlchen, (stołə̀c, Cv.); ponočni s., der Leibstuhl, Jan. (H.); — božji s., der Regenbogen, Mur., Cig., Zv., Št.; — 2) der Geigensattel, C.; — 3) der Zwickel, C.; — 4) s. Matere božje, das Leinkraut (linaria), C.
  94. stȏlej, m. dem. stol; das Stühlchen, Jarn., Rož.- Kres.
  95. stółək, -łka, m. das Stühlchen, M.; (stólək, -ləka, jvzhŠt.).
  96. stółən, -łna, adj. 1) Residenz-, Cig., Jan.; stȏlnọ mesto, Jan.; — Kathedral-, Dom-, Cig., Jan., nk.; stolna cerkev, stolni pridigar, Cig., nk.; — 2) Tisch-: stolna molitev, ogr.- C.
  97. stolẹ̑təc, -tca, m. ein hundertjähriger Mann, Mur.
  98. stolẹ́tən, -tna, adj. hundertjährig; stoleten hrast; stoletna pratika; stoletni praznik, die Säcularfeier, Cig., Jan.; stoletne izpremembe, die Säcularveränderungen, Cig. (T.).
  99. stolẹ̑tje, n. das Jahrhundert, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  100. stolẹ̑tnica, f. 1) die Hundertjährige, Jan. (H.); — 2) die hundertjährige Feier, die Säcularfeier, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

   89.097 89.197 89.297 89.397 89.497 89.597 89.697 89.797 89.897 89.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA