r (89.097-89.196)

89097. spolovník, m. = spolovnjak, Cig., kajk.- Valj. (Rad), Mik.
89098. spolovnják, m. der Mitbesitzer, der Halbpartner, Cig.
89099. spolovnjáščina, f. das Näherrecht, das Gespilde, V.-Cig.
89100. spolǫ́vščina, f. = spolovina 1), spolovinstvo, vzhŠt.- Vest.
89101. społstíti, -ím, vb. pf. verfilzen, Cig., C.; (po češ. splstiti).
89102. spọ̑lu, adv. 1) (prvotna oblika za: spoli, spol', prim. stsl. sь polu, is-polu, halb, zur Hälfte); spolu ("spul") dati pobirati fižol (tako, da ga pobirač le polovico odda, pol pa obdrži za nabiranje), jvzhŠt.; na s. ("spul"), halbpart, Dol.; — 2) ("spuvu" immer, Guts.; [morda nam. spolu, prim. spoloma, nacheinander, C.], "spovo", Kol.; "spuvi" Kor.- C.).
89103. spółza, f. = polza pri vozu, C.
89104. spółzək, -zka, adj. = polzek, Cig., Jan., C., Mik., Kr.; denar ima spolzek rep, Glas.
89105. spółzəł, -zla, adj. = polzek: spolzlo je, es gleitet, Cig., Jan.
89106. społzẹ́ti, -ím, vb. impf. = polzeti, Dict., Cig., Ig (Dol.), Gor.
89107. społzẹ́vati, -am, vb. impf. dahin gleiten: po zemlji so spolzevale sence, SlN.
89108. społzkọ̑st, f. = polzkost, Cig.
89109. spółzniti, -pȏłznem, vb. pf. 1) ausgleiten, Cig.; — spolznilo mi je, ich bin ausgerutscht, Cig.; — entgleiten, Cig., Mik.; — 2) s. se = spolzniti, ausgleiten, Cig., Jan., Štrek.
89110. społzováti, -ȗjem, vb. impf. ad spolzniti, Jan.
89111. spomę̑n, m. = spomin: Po kratki ločitvi tolažen spomen! Vod. (Pes.).
89112. spomẹ̑nək, -nka, m. = pomenek, die Besprechung, die Unterredung, Jan., Valj. (Rad); neke spomenke imata, C.; (tudi: spọ̑mẹnək, ogr.- Valj. [Rad]).
89113. spomeníca, f. 1) die Denkschrift, das Memorandum, Jan., Cig. (T.), C., Nov.; — 2) = spominska knjiga, das Erinnerungsbuch, das Denkbuch, Jan. (H.).
89114. spomeník, m. das Denkmal, die Denksäule, Jan., Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.
89115. spomę́niti, -nem, vb. pf. 1) erinnern, Jan., C., Mik., Krelj, kajk.- Valj. (Rad); — erwähnen, M., C.; anführen, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, Jan., C., Danj. (Posv. p.); Bog se spomene svoje svete zaveze, Krelj; Spomeni se na-me! Npes.-Schein.; s. se s koga, s česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad); ("sa spomanot" Rez.- Baud.); — 3) = s. se, sich erinnern, gedenken: spomeni, krščanska duša, na Kristusove besede, Guts.; spomeni name! Npes.-Schein.; — praes. spọ́menem, Npr.- Erj. (Torb.); spomenę̑m, ogr.- Valj. (Rad); — prim. stsl. vьspomęnąti, pomęnąti in pomênąti.
89116. spomẹ́niti se, -im se, vb. pf. = pomeniti se, sich besprechen, Z.; spomenjen biti s kom, mit jemandem im Einverständnis sein, Cig.
89117. spomẹ́njati se, -am se, vb. impf. ad spomeniti se; = pomenkovati se, ein Gespräch oder Gespräche führen, Z., vzhŠt.
89118. spomenjénje, n. die Erinnerung: bridko s. (-menenje) Guts. (Res.).
89119. spomẹ̑nkovanje, n. = pomenkovanje, kajk.- Valj. (Rad).
89120. spomẹ̑nkovati se, -ujem se, vb. impf. = pomenkovati se, C., Z.
89121. spomenljívost, f. die Erinnerungsfähigkeit, Cig. (T.).
89122. spomı̑n, m. 1) ein Zeichen als Mahnung, Vorbedeutung u. dgl.; spomin se glasi, kadar ima kdo umreti: ali tolče kje, ali zvoni, ali pride bela podoba, pa spet zgine itd., Zora; — 2) das Erinnerungsvermögen, das Gedächtnis; dober s. imeti; slabega spomina biti, ein schwaches Gedächtnis haben; iz spomina vedeti, auswendig wissen, Cig.; — 3) die Erinnerung, das Andenken; za s. komu kaj dati; v s. slavne zmage, zum Andenken an den glorreichen Sieg; v dobrem spominu koga ohraniti; — das Gedächtnis der Verstorbenen im kirchlichen Gebet, jvzhŠt.; — das Todtenamt am Sterbetag, vzhŠt.- C.; — die Erforschung des Gewissens, Rez.- C.
89123. spomínati, -am, vb. impf. ad spomeniti; 1) erwähnen, Raič (Slov.); nje sveto ime gostokrat spominajo, kajk.- Valj. (Rad); s. in častito obhajati, Jsvkr.; s. od koga, von jemandem Erwähnung thun, ogr.- Let.; — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, C., Vrt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 3) s. se, = pominati se, ein Gespräch führen, C., vzhŠt.
89124. spomı̑nčica, f., Jan., pogl. spominščica 1) in 2).
89125. spomı̑nək, -nka, m. 1) dem. spomin; die Erinnerung, das Andenken, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) das Erinnerungszeichen ( z. B. ein Bildchen), Ig (Dol.); — = spomenik, das Denkmal, das Monument, Mur., Cig., Jan., nk.; (bolje: spominík, iz: spominnik, Škrab. [Cv.]).
89126. spominják, m. das Erinnerungsbuch (Album), Jan.
89127. spomínjanje, n. das Erinnern, das Erwähnen.
89128. spomínjati, -am, vb. impf. ad spomniti; 1) erinnern; — vorbedeuten, Cig.; — in Erinnerung bringen, erwähnen, Cig., Vrt.; s. kaj, tudi: s. česa, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, sich besinnen; s. se koga, česa; tudi: s. se na koga, na kaj; — 3) s. na koga, an jemanden denken; Dekle kitice nareja, Pa na ljubčeka spominja, Npes.- M.
89129. spominováti, -ȗjem, vb. impf. 1) s. kaj, an etwas denken: s. poslednjo sodbo, Schönl.; — s. koga, jemandes Andenken feiern, Svet. (Rok.); — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, Z.; — 3) s. se = spomenjati se, spomenkovati se, Dict.
89130. spomı̑nski, adj. Erinnerungs-, Gedenk-, Cig., Jan.; spominski denar, die Denkmünze, Cig.; spominski zapiski, Memoiren, Jan.; spominska plošča, die Denktafel, SlN.
89131. spomı̑nščak, m. eine Art Brot, das für das Fest der hl. drei Könige gebacken wird, Poh.- C.
89132. spomı̑nščica, f. 1) die Denkmünze, Jan. (H.); — 2) das Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cv.
89133. spomı̑nščina, f. das Andenken, Mur., Ravn.- Valj. (Rad); — das Denkmal, Mur., Cig.
89134. spomı̑nščnik, m. = spominščak, Poh.- C.
89135. spomísliti, -mı̑slim, vb. pf. = pomisliti; gedenken, an etwas denken: s. kaj, na kaj, Boh., Dalm.; spomislite, kako je on vam pravil, Trub.; na grehe moje mladosti ne spomisli! Trub.
89136. spomíšljati, -am, vb. impf. ad spomisliti, Krelj.
89137. spomlȃd, f. der Frühling; na spọ̑mlad, in der Frühlingszeit, Cv.; drevo se spomlad ( nam. v spomlad, im Frühlinge) razraste, Krelj; — prim. vzpomlad, pomlad.
89138. spomladánjče, -eta, n. ein im Frühjahr geworfenes Schwein, Ravn. (Abc.).
89139. spomladánjəc, -nca, m. der Frischling, Mur., Cig.
89140. spomladánji, adj. = pomladanji, Frühlings-: s. čas, Z.
89141. spomladánski, adj. Frühlings-; s. čas, -sko solnce.
89142. spomlȃdən, -dna, adj. = spomladnji, Frühlings-; spomladna rastlina, Cig.
89143. spomlȃdi, adv. im Frühlinge.
89144. spomladíšče, n. der Frühlingspunkt, C., Sen. (Fiz.).
89145. spomládnji, adj. Frühlings-, Mik.; spomladnje znamenje, Cig.; tudi: spọ̑mladnji: spomladnje ("spum-") rožice, Dict.
89146. spọ̑mniti, -nim, vb. pf. 1) erinnern; s. koga česa (an etwas); spomni me te reči! Cig.; nav. spomniti koga na kaj; — s. se, sich erinnern; s. se koga (česa), na koga (kaj); zdaj sem se spomnil, jetzt ist es mir eingefallen; spomni se me, kadar se ti bo dobro godilo! — 2) vb. impf. gedenken, Meg.; spomnite! seid eingedenk! Dict., Jsvkr.; s. na koga (kaj), Trub.; spomnite na moje besede! Krelj; ne spomni na pregreho moje mladosti! Kast.; Bog spomni na Noeta, Ravn.; Na-te bom spomnil, Dokler bom živ, Npes.-K.; — tudi: s. se, Kr.- Levst. (Zb. sp.), Mik. (V. Gr. IV. 313.); — prim. spomeniti.
89147. spomnjívost, f. das Erinnerungsvermögen, Jan.
89148. spomnováti, -ȗjem, vb. impf. = spominjati, Burg.
89149. spomóči, -mǫ́rem, vb. pf. s. si, sich helfen, Z.; (s. se, zu Vermögen kommen, Cig.); ( nam. vzp-?).
89150. spòn, spóna, m. die Wiede, Ip.- Mik.
89151. spǫ̑na, f. 1) die Fessel, Cig., Jan., C.; — nav. pl. spone, die Fesseln: v spone dejati konja, človeka, Cig.; dati noge v spone, Dalm.; tujo ovco deno pastirji v spone, ako zajde v njih pašo, Vrsno- Erj. (Torb.); — spona je veriga, ki spenja ročici pri obloženem vozu, Gor.; tudi veriga, s katero se žrd poveže, kajk.- Valj. (Rad); — der Zaunring, Cig.; — der Spannstrick, Cig.; — 2) das Band bei den Zimmerleuten, V.-Cig.; — die Klammer, die Klampe, Jan. (H.); — das Thürband, Jan.; — die Clausur an Büchern, Cig.; — 3) die Zwinge, die Schraubenzwinge der Tischler, V.-Cig.; — 4) der Bindevocal ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — spọ̑na, Cv.
89152. sponakúpiti, -im, vb. pf. nach und nach in Menge einkaufen, C.
89153. sponȃšati, -am, vb. impf. ad sponesti; 1) vorwerfen, vorhalten, Meg.; s. komu kaj, Cig., Jan., C., nk.; — 2) s. koga, jemanden spöttisch nachahmen, nachäffen, C.; s. kaj: ptice sponašajo človeške besede, Hip. (Orb.); — ( nam. vzp-?).
89154. sponȃšati se, -am se, vb. impf. ad sponesti se; 1) = ponašati se, sich aufführen, Jsvkr.; — 2) = izponašati se, gut fortkommen, gedeihen, Cig., Jan., M.
89155. sponȃšavəc, -vca, m. der Nachäffer, C.
89156. spǫ́nati, -am, vb. impf. fesseln: konja s. na paši, Cig.
89157. spondēj, m. der Spondeus (ein Versfuss: - -), Cig. (T.), nk.
89158. sponésti, -nésem, vb. pf. vorwerfen, rügen, C.; ( nam. vzp-?).
89159. sponésti se, -nésem se, vb. pf. 1) sich aufführen, Jsvkr.; — 2) = izponesti se, gerathen, gelingen, gedeihen, Cig., Jan., C., M., Nov., ZgD.
89160. spǫ̑nica, f. dem. spona, M.
89161. spǫ̑nka, f. die Heftel, Cig., C.; die Schnalle, C.
89162. sponósən, -sna, adj. ne bodi Vam sponosno! verzeihen Sie! Cig.; — prim. sponesti.
89163. sponǫ̑sica, f. der Vorwurf, C., vzhŠt.
89164. sponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen: s. komu kaj, Cig.; sramuj se prijatelju sponositi, ino kadar njemu kaj daš, — mu ne sponašaj! Dalm.; ne bodi mu sponošeno! Z.; — prim. sponesti.
89165. sponǫ̑šnja, f. das Vorwerfen, Cig.; der Vorwurf, C.
89166. spopàd, -páda, m. der gegenseitige Angriff, der Zusammenstoß, Cig., C.; — der Kampf, Gor.- DSv.
89167. spopádati se, -pȃdam se, vb. impf. ad spopasti se; 1) einander angreifen, Jan.; — 2) = sprijemati se, zusammenkleben, C., M.; prsti se od grozdja spopadajo, Z.
89168. spopȃdək, -dka, m. der gegenseitige Angriff, der Zusammenstoß, Jan., Nov.
89169. spopásti se, -pádem se, vb. pf. 1) handgemein werden, feindlich aneinander gerathen; — za dedščino s. se, Z.; — 2) aneinander kleben bleiben, Cig.
89170. spópati, -am, vb. pf. zusammenpappen, zusammenkleben; — prim. popati.
89171. sposadíti, -ím, vb. pf. die Sitze nebeneinander anweisen: s. goste, M.
89172. sposẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. sich der Reihe nach zusammensetzen, Raič (Slov.).
89173. sposǫ́bən, -bna, adj. fähig, tauglich, Mur., Jan., C., nk.; s. za orožje, wehrhaft, Jan. (H.); s. za oliko, culturfähig, Cig. (T.); s. biti za kaj, sich zu etwas eignen, Jan.; — rus.
89174. sposobíłən, -łna, adj. Befähigungs-: sposobı̑łna preizkušnja, DZ.
89175. sposǫ́biti, -ǫ̑bim, vb. impf. fähig machen, qualificieren, Cig.
89176. sposobnják, m. ein fähiger, tüchtiger Mann, C., SlN.
89177. sposǫ́bnost, f. die Fähigkeit, die Eignung, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. sposoben.
89178. spoštèn, -éna, adj. = pošten, C., Z.
89179. spoštljìv, -íva, adj. ehrerbietig; spoštljivo pozdraviti koga.
89180. spoštljívost, f. die Ehrerbietigkeit.
89181. spoštovȃnje, n. die Achtung, die Ehrfurcht; spoštovanja vreden, achtungswert.
89182. spoštováti, -ȗjem, vb. impf. in Ehren halten, achten; s. koga, jemandem Achtung zollen; spoštovani gospod! geehrter Herr!
89183. spoštovȃvəc, -vca, m. der Achtung zollt, der Verehrer.
89184. spoštovȃvka, f. die Verehrerin.
89185. spotákniti se, -nem se, vb. pf. = spotekniti se.
89186. spǫ́tati, -am, vb. pf. fesseln, C.; prim. pota.
89187. spotəkljìv, -íva, adj. = spotikljiv, anstößig, C., nk.
89188. spotəkníti se, -táknem se, vb. pf. im Gehen mit dem Fuße anstoßen, stolpern; spoteknil se je in je padel; s. se ob kaj; tudi: s. se nad čim (na čem), über etwas stolpern, Cig.; — spoteknilo se mu je, er stolperte, Cig.; — ( pren.) einen Fehler begehen, Cig.
89189. spǫ́tən, -tna, adj. kar je s pota, abwegsam, Cig.
89190. spotìk, -tíka, m. = spotika, Cig., Kos.
89191. spotı̑ka, f. das Anstoßen: govoril je glasno, brez spotike, Str.; — der Anstoß, der Anstand, der Haken, Cig. (T.); brez spotike, ohne anzustoßen, ohne Anstoß, C.; — das Ärgernis, der Scandal, Cig., Jan., C.
89192. spotíkanje, n. 1) das Stolpern; — 2) das Anstoßnehmen.
89193. spotíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad spotekniti se; stolpern; — jezik se mu spotika, er stockt in der Rede, Cig.; — Anstoß nehmen: s. se nad čim; spotika se nad menoj, ich bin ihm zum Ärgernis, Cig.
89194. spotikávati se, -am se, vb. impf. = spotikovati se, Mur.
89195. spotíkavəc, -vca, m. der gerne Anstoß nimmt, C.
89196. spotíkavən, -vna, adj. ungeläufig, Cig.

   88.597 88.697 88.797 88.897 88.997 89.097 89.197 89.297 89.397 89.497  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani