Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (88.697-88.796)

  1. sozaklèp, -klę́pa, m. die Mitsperre, Cig., DZ.
  2. sozaložník, m. der Niederlagsverwandte, Cig.; — der Mitverleger, nk.
  3. sozatǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, Jan., C., nk.
  4. sozatǫ́ženka, f. die Mitangeklagte, Cig., Jan., nk.
  5. sozavę́zanəc, -nca, m. der Mitverpflichtete, der Pflichtgenosse, Cig.
  6. sozemljàn, -ána, m. der Erdgefährte, der Mitbewohner der Erde, Cig., Zora.
  7. sozę̑mlje, n. der Länderbestand, h. t.- Cig. (T.).
  8. sozı̑mka, f. die Isochimene ( geogr.), h. t.- Cig. (T.).
  9. sozločı̑nəc, -nca, m. der Mitverbrecher, Jan. (H.).
  10. sozločı̑nka, f. die Mitverbrecherin, Jan. (H.).
  11. soznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.); — češ.
  12. soznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
  13. sozvẹ̑zdje, n. das Sternbild, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  14. sozvǫ̑čje, n. der Gleichklang, die Harmonie, Cig. (T.); — rus.
  15. sozvǫ̑k, m. der Accord (in der Tonkunst), Cig. (T.).
  16. sožalẹ̑nje, n. das Beileid, Cig. (T.), nk.; — rus.
  17. sožȃlje, n. das Beileid, die Condolenz, Jan. (H.).
  18. sožȃlnica, f. das Beileidsschreiben, Cig. (T.).
  19. sožalovȃnje, n. das Beileid, Cig.
  20. sožalováti, -ȗjem, vb. impf. ( eig. mittrauern): sožalujoči list, das Beileidsschreiben, Cig. (T.).
  21. spackáti, -ȃm, vb. pf. zusammenpatzen: s. kako jed, Cig.
  22. spȃčək, -čka, m. 1) etwas Ausgeartetes: die Missgeburt, das Missgeschöpf, Mur., Cig., Mik., ZgD.; die Spielart, Cig.; — das Missgewächs, C.; spački = drobno, piškavo, grintavo sadje, Polj.; — 2) das Koboldäffchen (tarsius), Erj. (Z.).
  23. spáčən, -čna, adj. verdorben ( prim. spačnost).
  24. spáčenəc, -nca, m. ein ungerathener Mensch, der Lump, C.
  25. spáčenje, n. das Verderbnis, die Entstellung; das sittl. Verderbnis, Cig.; — das Ärgernis, C., kajk.- Valj. (Rad).
  26. spáčenka, f. die Caricatur, C.
  27. spáčenost, f. die Missgestaltung, die Verderbtheit, die Verkehrtheit.
  28. spačı̑telj, m. der Verderber, kajk.- Valj. (Rad).
  29. spáčiti, -im, vb. pf. 1) verhunzen, entstellen, physisch oder moralisch verderben; rane so mu spačile obraz; spačene ude imeti, verkrüppelte Glieder haben; spačeno vino, verdorbener Wein; — s. se, verderben ( intr.); vse se mi je spačilo; spačen porod, der Abortus, C.; les se je spačil (hat sich geworfen), Cig.; — s. se, aus der Art schlagen, ausarten, Cig.; spačen mladenič; — s. se komu, jemandem eine Grimasse schneiden, eine Fratze machen, Cig., Gor.; — 2) stören, verhindern, Mur.; — 3) Ärgernis geben, ärgern, ogr.- M.; — prim. izpačiti.
  30. spȃčji, adj. scheusalartig: na njegovem obrazu je bilo nekaj spačjega, vražjega brati, Jurč.; spaka spačja! Ig (Dol.).
  31. spȃčka, f. 1) das Hindernis, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Ärgernis, C., kajk.- Valj. (Rad).
  32. spačljìv, adj. = pohujšljiv, ärgernisgebend, ogr.- C.; — lasterhaft, Mur.
  33. spačljívost, f. = pohujšljivost, ogr.- C.; — die Lasterhaftigkeit, Mur.
  34. spáčnost, f. die Verdorbenheit, die Lasterhaftigkeit, Mur., C.; s. prvega sveta, Ravn.- Valj. (Rad).
  35. spačúhati, -am, vb. pf. verpfuschen, Jan., Mik.
  36. spàd, -páda, m. der Herabfall, Cig.
  37. spadȃj, m. der Fall, C., ogr.- Valj. (Rad); — der Sündenfall, C.
  38. spádanje, n. das Herabfallen, M.
  39. spádati, -pȃdam, vb. impf. ad spasti; 1) herabfallen, Mur., C.; riesen ( z. B. vom wurmstichigen Obst), Cig.; — 2) gehören, Cig., Jan., C., nk.; s. pod kako graščino, nk.; to ne spada sem, das gehört nicht hieher, Cig.; to ne spada v govor! = zur Sache! Levst. (Nauk).
  40. spádati se, -pȃdam se, vb. impf. = dopadati se, gefallen, C.
  41. spȃdək, -dka, m. = slabo sadje, ki popada z dreves, predno dozori, BlKr.
  42. spádniti, -pȃdnem, vb. pf. 1) = pasti, ogr.- Let.; ni eden vlas vam z glave ne spadne, ogr.- Valj. (Rad); god spadne na —, C.; — 2) s. se, = dopasti se, Gefallen finden, C.
  43. 1. spàh, spáha, m. 1) die Zusammenfügung: die Zusammenschmiedung, Gor.; — 2) die Fuge, Cig., Jan., (speh) Mur., vzhŠt.; spah (speh) je, kder se dve blanji ali dogi stikata, Fr.- C.; na s., genau zusammengefügt, C.
  44. 2. spàh, spáha, m. die Verrenkung, Mur., Jan., Mik.; — pogl. izpah 2).
  45. spahȃłnik, m., pogl. spehalnik.
  46. spáhati, -pȃham, vb. pf. auffachen, aufwehen, Cig.; ( nam. vzp-).
  47. spáhavəc, -vca, m. = spehalnik, Cig., Valj. (Rad).
  48. spahljáti, -ȃm, vb. pf. leise wegwehen, wegfächeln: s. kaj kam, Cig.
  49. 1. spáhniti, -nem, vb. pf. = 1. spehniti.
  50. 2. spáhniti, -nem, vb. pf. verrenken, pogl. izpehniti.
  51. spȃhoma, adv. zusammengefügt, (spehoma) C.
  52. spajálọ, n. der Löthkolben, h. t.- Cig. (T.).
  53. spȃjanje, n. 1) das Löthen, Cig. (T.), DZ.; — 2) das Vereinigen: s. predstav, Lampe (D.).
  54. 1. spȃjati, -am, vb. impf. ad spojiti; 1) chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — 2) zusammenlöthen, Cig. (T.); — 3) vereinigen, verbinden, nk.; s. predstave, Lampe (D.).
  55. 2. spajati, -am, vb. impf. = spavati, Guts.
  56. spajdášiti, -ȃšim, vb. pf. vergesellen: s. koga, s. se, Mur., Cig., C.; kdor se z volkom spajdaši, mora ž njim tuliti, Z.
  57. spàk, spáka, m. 1) etwas Missgestaltetes; = spaka, die Missgeburt, Mur., Zora; ein missgestalteter Mensch, Valj. (Rad); (kot psovka ali kletvica): ti spak ti! — 2) das Hindernis, Mur., Mik.; — 3) das Ärgernis, Mur., ogr.- M.
  58. spȃka, f. 1) etwas Missrathenes, Missgestaltetes; die Missform, das Zerrbild, die Fratze, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Missgeburt, das Missgeschöpf; žena porodi strašno spako, Jsvkr.- Valj. (Rad); — das Scheusal; peklenske spake, Jsvkr.- Valj. (Rad); — 2) das Hindernis, die Störung, Mur., C.; spako in izgubo delati komu, LjZv.; — 3) das Ärgernis, Mur., C., ogr.- Mik.; — pogl. izpaka.
  59. spȃkast, adj. missgestaltet, unförmlich, monströs, Cig., C.
  60. spȃkati, -am, vb. impf. ärgern, Ärgernis geben, C., ogr.- M.
  61. spakı̑ja, f. = spaka 2), das Hindernis, die Zuwidrigkeit, C.; spakijo komu delati, C.
  62. spakóta, f. die Verzerrung, C. ( Vest.); — die Abscheulichkeit, C.
  63. spakovȃnje, n. die Missgeberden; bes. das Nachäffen, M., C.
  64. spakováti, -ȗjem, vb. impf. entstellen; s. besedo, das Wort verdrehen, C.; s. božjo besedo, Krelj; — s. se, unnatürlich sein (in den Mienen, den Geberden, der Rede, der Kleidung u. dgl.), Grimassen schneiden; kaj se spakuješ? s. se komu, jemanden durch Grimassen verspotten, Cig., Jan.; = s. se proti komu; — s. se, sich verstellen, Dalm.
  65. spáłčiti, -pȃłčim, vb. pf. zusammenstümpern, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); kar je spalčil, ponuja učencem, Levst. ( LjZv.).
  66. spáłən, -łna, adj. Schlaf-, (spaven) Mur.; spȃłna suknja, Zora.
  67. spalíšče, n. die Schlafstätte, Cig., Hal.- C.
  68. spáliti, -im, vb. pf. verbrennen, einäschern, Cig.
  69. spȃłka, f. das Schlafmittel, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  70. spáłnica, f. das Schlaflocale, das Schlafzimmer, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  71. spałnína, f. das Schlafgeld, C.
  72. spálọ, n. der Schlaf, ogr.- C.
  73. spámet, f. = pamet, Mur., C.
  74. spámetiti, -im, vb. pf. 1) = spametovati, zur Vernunft bringen, gescheit machen, Jan.; s. se, zur Besinnung kommen, C.; — 2) s. se, sich besinnen, sich erinnern, Jan., Blc.-C.
  75. spámetovanje, n. die Witzigung, M.
  76. spámetovati, -ujem, vb. pf. 1) zur Vernunft bringen, klug machen, witzigen; — s. se, zur Besinnung, zur Vernunft kommen, gescheit werden; — 2) s. se, sich entsinnen, sich erinnern, ogr.- C.
  77. spȃnčkati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru).
  78. spánəc, -nca, m. der Schlaf; s. me grudi, es kommt mich der Schlaf an, Jan.; trdnost otročjega spanca, Zv.; spanec boljši kot žganec, Npreg.- Jurč., Polj.
  79. spánək, -nka, m. = spanec, C.
  80. spánjav, adj. schläfrig, C.
  81. spánjčəce, n. das Schläfchen, (-čice) Cig.
  82. spánje, n. das Schlafen; der Schlaf; lahko, trdno s., leichter, fester Schlaf; smrtno s., der Todesschlaf.
  83. spanjúga, m. et f. der Langschläfer, die Langschläferin, Cig., C.
  84. spȃnkati, -am, vb. impf. = spančkati, C.
  85. spàs, spása, m. 1) das Heil, die Rettung, nk.; — 2) = odrešenik, C., Vrt.; — stsl.
  86. spásati, -am, vb. impf. ad spasti (-pasem); s. koga, auf jemanden lauern, C.
  87. spası̑telj, m. der Erlöser, Habd.- Mik., SlN.; — stsl.
  88. spásiti, -pȃsim, vb. pf. erretten, Prip.- Mik.; — hs.
  89. 1. spásti, spádem, vb. pf. 1) herunterfallen, Cig., Jan.; ino je Elijev plašč vzel, kateri je bil njemu spadel, Dalm.; (o črvivem sadju), Cig.; — entfallen, Z.; iz glave mi spade kaj, C.; — 2) verfallen: s. na kaj, C.
  90. 2. spásti, spádem, vb. pf. 1) zusammenfallen, zusammenstürzen, Cig., C.; — 2) einfallen, verkümmern, herabkommen: ej, kako je ta človek spadel! Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) s. se = dopasti se (gefallen), C.
  91. spásti, -pásem, vb. pf. 1) erlauern, erspähen, ertappen, Jarn., Jan., C.; spasti ptiča, kje ima gnezdo, Z.; nihče ni mislil, da je tat, zdaj so ga pa spasli, jvzhŠt.; rad bi jih bil spasel, če niso tudi Benjaminu nevoščljivi, Ravn.; s. roparice, Gol.; — 2) ( stsl.) erlösen, retten, C.; — 3) s. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, sich rächen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prim. izpasti (-pasem) 3).
  92. spȃša, f., pogl. izpaša.
  93. spȃševnik, m. = spašnik, izpašnik, Bes.
  94. spȃšnik, m., pogl. izpašnik.
  95. spáti, spím, vb. impf. schlafen; spi kakor klada, (polh, medved) Cig.; spi kakor na vodi, er hat einen leichten Schlaf, Cig.; iti spat, schlafen gehen; s. se mi hoče, der Schlaf wandelt mich an, Cig.; spi se mi, ich bin schläfrig, C.
  96. spaváč, m. der Schläfer, Let.
  97. spavačíca, f. die Schläferin, Jan. (H.).
  98. spavalíšče, n. die Schlafstätte, Cig., Jan.
  99. spávanje, n. das Schlafen, nk.
  100. spávati, -am, vb. impf. zu schlafen pflegen, schlafen, Cig., Jan., Preš., Levst. (Zb. sp.), nk.

   88.197 88.297 88.397 88.497 88.597 88.697 88.797 88.897 88.997 89.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA