Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (88.497-88.596)

  1. somlatìč, -íča, m. der Mitdrescher, Cig.
  2. sǫ̑mlja, f. ( nam. somnja) = sumnja, der Verdacht, C.
  3. 1. somljáti, -ȃm, vb. impf. = sobotati, gierig, hastig essen, C.; — prim. 2. sabljati, sobljati.
  4. 2. somljáti, -ȃm, vb. impf. ( nam. somnjati) = sumnjati, C.
  5. sǫ̑mljica, f. = somlja, Št.- Cig., C.
  6. somnambulīzəm, -zma, m. snohoja, der Somnambulismus, Cig. (T.).
  7. sǫ́mnẹti se, -im se, vb. impf. zweifeln: jaz se ne somnim več, da bo mir, Vod. (Nov.); — pogl. sumneti.
  8. sǫ̑mnež, m. = sumnež, Jan., C.
  9. sǫ̑mnja, f. = sumnja, Valj. (Rad).
  10. somnožı̑telj, m. der Coefficient ( math.), Cig. (T.); — rus. somnožitelь.
  11. somnožı̑vəc, -vca, m. = somnožitelj, Jan., DSv.
  12. sómov, adj. vom Wels, Wels-, Jan.
  13. somovica, f. neka čudovita trava, Pjk. (Črt. 99. 201.).
  14. somovína, f. das Welsfleisch, Jan.
  15. sonadglę̑dnik, m. der Mitaufseher, Cig.
  16. sonȃjdəc, -dca, m. = sonajdnik, Cig.
  17. sonȃjdnik, m. der Mitfinder, Cig.
  18. sonāta, f. neka vrsta glasbenih skladeb, die Sonate.
  19. sọ̑nce, n., pogl. solnce.
  20. sōnda, f. iskalo, die Sonde, Cig.
  21. sonēt, m. neka vrsta liričnih pesni določene oblike, das Sonett.
  22. sonje, n. = solnčnat kraj, Vod. (Izb. sp.); ( nam. solnje?).
  23. sontən, -tna, adj. = soten, Poh.- C.; (tudi: sontiv, C.).
  24. soobdołžę́nəc, -nca, m. der Mitbeschuldigte, Cig., Jan.
  25. soobdołžę́nka, f. die Mitbeschuldigte, Jan.
  26. soobı̑st, f. die Nebenniere, Erj. (Som.).
  27. sooblı̑ka, f. die Nebenform, Vrt.
  28. soobtǫ́ženəc, -nca, m. der Mitangeklagte, DZ.
  29. soǫ̑čba, f. die Confrontation, DZ.; — prim. soočiti.
  30. soočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad soočiti, DZ.
  31. soočíti, -ím, vb. pf. confrontieren, C., DZ.; priče s., DZ.; — hs.
  32. soodnósən, -sna, adj. wechselbeziehlich, correlativ, Cig. (T.); s. biti, in gegenseitigem Zusammenhange stehen, DZ.; — rus.
  33. soodnósnost, f. die Correlativität, Cig. (T.).
  34. sọ̑p, m. 1) der Athemzug, Cig.; — der Athem, das Athmen, ogr.- C.; — 2) der Dunst, Nov.- C.; tak sop je v hlevu! jvzhŠt.; s sopom korenine od hudovine zdravijo protin, jvzhŠt.; — 3) das Luftloch, ogr.- C.
  35. sopȃša, f. die Mitweide, C.
  36. sopȃšnik, m. gemeinschaftlicher Weideplatz, die Gemeindeweide, C., Nov.
  37. sópəc, -pca, m. der Instrumentbläser, Jan., Zora- C.
  38. sopečȃt, m. das Gegensiegel, Cig.
  39. sopẹ́hati, -am, vb. impf. = sopihati, Mur., Mik.
  40. sopẹ̑la, f. = piščal, C., Z.
  41. sopelica, f. das Hermelin, BlKr.- M., Z.
  42. sópən, -pna, adj. heftig athmend: Je breme vročega telesa V strasteh sopno ležalo, Levst. (Zb. sp.).
  43. sopénje, n. das Athmen, das Schnauben.
  44. sopẹ́sək, -ska, m. der Tegel ( min.), Cig. (T.).
  45. sopèt, -ę́ta, m. der Wasserschwall: sopeti ("supeti") so prihiteli po jarkih, SlN.; veliki sopeti ("supeti") s sodrgo vred privro z bregov, Bes.; — prim. sopot 3).
  46. sọ̑pet, adv. = zopet, spet, Mur., Jan., Mik.
  47. sopẹ́ti, -ím, vb. impf. = sopsti, vernehmlich athmen, Mur., C., Mik.; — schnauben, Met.
  48. sópih, m. 1) ein aufgeblasener Mensch, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Ofenluftloch, C.; — 3) = sopuh, Mur.; — tudi: sǫ́pih, Valj. (Rad).
  49. sopíhanje, n. heftiges Athmen, das Schnaufen.
  50. sopíhati, -ham, -šem, vb. impf. heftig athmen, keuchen, schnaufen.
  51. sopílọ, n. 1) das Athmungswerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Mündung des Blasbalgs (die Diese), Cig.; — 3) das Blaseinstrument, Zv.; ( hs.).
  52. 1. sopíti, -ím, vb. impf. schwer athmen machen, den Athem beschweren: kašelj me hudo sopi, C., jvzhŠt.
  53. 2. sopíti, -ím, vb. impf. einschläfern, C., Cv.
  54. sopívəc, -vca, m. der Trinkgenosse, Cig., Zora.
  55. sǫ̑pka, f. der Vulcan, Cig. (T.), Šol.; — rus.
  56. soplemę́nəc, -nca, m. = soplemenik, Zora.
  57. soplemeník, m. der Stammgenosse, C., Trst. (Let.).
  58. sọ̑pljaj, m. der Athemzug, Cig., C.; poslednji s., Cig.
  59. sopljìv, -íva, adj. schwer athmend, schnaubend, M.; s. je, kdor naglo gre ali jẹ́, C.
  60. sǫ́plovnik, m. = oplen (iz: sooplenovnik), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  61. sópniti, sǫ̑pnem, vb. pf. einen Athemzug thun, Cig., Jan., Let.- C.; tief aufathmend etwas sagen: "vi verjamete to?" sopne ona, Jurč.
  62. sopodpìs, -písa, m. die Gegenzeichnung, Jan. (H.).
  63. sopooblaščę́nəc, -nca, m. der Mitbevollmächtigte, Cig., Jan.
  64. sopósəł, -sla, m. der Mitdiener, soposli, das Mitgesinde, C.
  65. soposẹ̑st, f. der Mitbesitz, Cig., Jan.
  66. soposẹ̑stje, n. die Gemeinschaft des Besitzes, Cig.
  67. soposẹ̑stnica, f. die Mitbesitzerin, Cig., Jan., C., nk.
  68. soposẹ̑stnik, m. der Mitbesitzer, Cig., nk.
  69. soposlánəc, -nca, m. der Mitbotschafter, Cig.
  70. sopòt, -óta, m. 1) = sopihanje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Dampf vom kochenden Wasser, der Dunst, C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) der Wasserfall, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); zastonj se oziraš po sopotih in slapovih, Zv.; tudi: sópot, gen. sópota a. sopóta, Svet. (Rok.).
  71. sopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch hervorqualmen, C.; iz lokomotive sopota, nk.
  72. sopótən, -tna, adj. Dampf-, ogr.- C., Valj. (Rad).
  73. sopotíti, -ím, vb. impf. schnauben, C.
  74. 1. sopǫ̑tnica, f. die Reisegefährtin, Cig., Jan., nk.
  75. 2. sopǫ̑tnica, f. 1) das Windloch, das Wetterloch, Ravn.- Cig.; — 2) = slap, der Fall des Wassers, der Flussfall, Jan.; — 3) der Canal, Levst. (Cest.), Nov.; ( prim. stsl. sopotъ, Canal); (Sopotníca, ime potokom, Gor.).
  76. 1. sopǫ̑tnik, m. der Reisegefährte, Cig., Jan., C., nk.
  77. 2. sopǫ̑tnik, m. der Dampfwagen, ogr.- Valj. (Rad).
  78. sopotovȃvəc, -vca, m. der Mitreisende, nk.
  79. sopotovȃvka, f. die Mitreisende, nk.
  80. sópsti, sópem, vb. impf. vernehmlich athmen; težko s., schweren Athem haben; keuchen, Cig.; s. na koga, jemanden ankeuchen, Cig.; — s. na piščal, die Flöte blasen, C.; — schnauben, Mur.; Le turški konji tak sopo, Npes.-K.
  81. soptáti, -ȃm, vb. impf. schnauben: krutost s., Rache, Zorn schnauben, C.
  82. sopúh, m. der Dampf, der Dunst, Cig., Jan., Nov., Dol., Gor.
  83. sopúha, f. der Dampf (eine Pferdekrankheit), DZ.
  84. sopúntati, -am, vb. impf. = sopotati, keuchen, C.
  85. sopúšən, -šna, adj. s. sod, ein Fass mit schlechtem Geruch, C.
  86. sopúšina, f. der Dunst, C.
  87. sọ̑seb, adv. abgesondert, M.; besonders, insbesondere, Cig., Jan., C., Trub.- Mik., BlKr.- Navr. (Let.).
  88. sọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.); sosebna (sus-) sorta, Dict.; soseben (sus-) dar božji, Dalm.; velika in sosebna (sus-) sreča, Jsvkr.; — sosebno = posebno (insbesondere, vorzüglich), Cig., Jan., Jurč., LjZv.
  89. sǫ́sẹd, -sẹ́da, m. der Nachbar; soseda sva si, wir zwei sind Nachbaren.
  90. sosẹ̑da, f. die Nachbarin.
  91. sosẹ́dən, -dna, adj. = sosednji, Mur., Jan., nk.
  92. sosẹ̑dica, f. = soseda, Krelj.
  93. sosẹ̑dinja, f. = soseda, Mur.- Cig., Jan.
  94. sosẹ̑dka, f. = soseda, Valj. (Rad).
  95. sosẹ̑dkinja, f. = soseda, Zora, Valj. (Rad).
  96. sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
  97. sosẹ̑dnji, adj. Nachbars-, nachbarlich, benachbart; sosednja zemlja, angrenzendes Land, Cig.; sosednji kmetje, Levst. (Močv.); lepo po sosednje, freundnachbarlich, Cig.
  98. sosẹ́dovati, -ujem, vb. impf. Nachbar sein, benachbart sein, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.; s. s kom, Cig., C.; pokrajina je sosedovala s Tatari, Vrt.; dobro s., gute Nachbarschaft halten, Cig.
  99. sosẹ̑dski, adj. Nachbar(en)-, nachbarlich, Cig., Jan.
  100. sosẹ̑dstvọ, n. die Nachbarschaft, Mur., Cig., Jan., C., nk.

   87.997 88.097 88.197 88.297 88.397 88.497 88.597 88.697 88.797 88.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA