Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (88.397-88.496)

  1. solastník, m. der Miteigenthümer, Cig., Jan., C., nk.
  2. soláta, f. = salata, der Salat.
  3. sǫ̑łd, m. eine Geldmünze, ogr.- C.; (zdaj = krajcar) Prim., Kr.; — it. soldo.
  4. sołdáča, f. das Soldatenweib, Mik.
  5. sołdačı̑ja, f. = vojaška služba, Prip.- Mik.
  6. sołdák, m. = soldat, Mur., SlGor., ogr.- C.
  7. sołdàn, -ána, m. = lapor, der Mergel, Cig., Jan., Vrtov. (Vin., Km. k.), LjZv., Goriš.; der Schiefer, Štrek.; — verwitterter Sandstein, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) terra saldana, Schweißsand, Štrek. (Arch.).
  8. sołdánast, adj. Mergel-: soldanasta zemlja, Cig.
  9. sołdȃščina, f. = vojaščina.
  10. sołdȃški, adj. = vojaški.
  11. sołdȃštvọ, n. = vojaštvo.
  12. sołdȃt, m. 1) = vojak; — 2) soldati = soldatki, das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Fr.- C.
  13. sołdȃtək, -tka, m. dem. soldat; 1) ein kleiner Soldat; — ein Soldat aus Holz oder Pappendeckel, Valj. (Rad); — 2) soldatki, die europäische Erdscheibe oder das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Tuš. (R.), Gor., Št.; tudi: das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Gor.
  14. sołdı̑n, m. eine Geldmünze, C.; — prim. sold.
  15. sołdı̑nščica, f. eine Geldmünze, C.; — prim. sold.
  16. sȏłdkovəc, -vca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Z.
  17. sọ̑łən, -łna, adj. 1) Salz-; solni rudnik, das Salzbergwerk, Cig. (T.); — 2) sółən, salzhaltig, Jan.
  18. soleníca, f. die Salzgrube, Hip.- C.
  19. solenjáča, f. das Salzfass, C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  20. solę́nka, f. das Salzfass, Guts.- Cig.
  21. solẹ̑tka, f. = enakoletnica, die Isothere, h. t.- Cig. (T.).
  22. solı̑čka, f. dem. solika, Dol.
  23. solík, m. = natron, Cig.; — = žveplenokisli natron, Nov.; (tudi: = klor, Cig.).
  24. solíka, f. = babje pšeno, sodra 1), der Graupenhagel, die Schneegraupen, Cig., C., Mik., BlKr., jvzhŠt.
  25. solílọ, n. 1) das Salzen, Cig.; — 2) das Salzwerk, die Saline, Cig. (T.); pl. solila, das Salzwerk, Jan.; ( das Salzkammergut, Naprej- C.); — 3) die Salzlecke (für Schafe), Jan. (H.).
  26. sọ̑lina, f. 1) die Salzlecke, Rib.- Levst. (Rok.), (solna) V.-Cig.; — 2) solína, die Saline, V.-Cig., Jan., Erj. (Min.); — 3) = gnoj, zapŠt.
  27. solíniti, -ı̑nim, vb. impf. = gnojiti, zapŠt.- C.
  28. solı̑njak, m. = posoda, v kateri je sol shranjena, Glas.; — das Salzfass, Mur.
  29. solı̑nski, adj. Salinen-, salinisch, Cig., Jan.
  30. solíšče, n. das Salzlager, Jan.; das Salzwerk, die Saline, Jan., Cig. (T.).
  31. solíti, -ím, vb. impf. salzen; s. jedi; — pökeln, Cig., Jan.; — "pojdi se solit!" pravimo tistemu, ki kaj govori ali dela, kar nam ni po volji; pojdi se solit s svojimi lažmi, s svojo igračo! geh mir mit deinen Lügen, mit deinem Spiel!
  32. sǫ̑lj, m. die Wiesenraute (thalictrum sp.), Soča- Erj. (Torb.).
  33. soljenína, f. das Pökelfleisch, Cig.
  34. soljénje, n. das Salzen.
  35. soljȗbəc, -bca, m. der Nebenbuhler (in der Liebe), Jan.
  36. soljȗbnik, m. = soljubovnik, Cig., Jan., C.
  37. soljubǫ́vnik, m. der Nebenbuhler (in der Liebe), Jan. (H.).
  38. sòłn, sółna, m. der Lichtreflex im Auge, ogr.- C., Valj. (Rad).
  39. sọ̑łnast, adj. salzicht, Cig., Jan.
  40. sołnàt, -áta, adj. salzhaltig, salzig, Salz-, Mur., Cig., Jan.
  41. sołnátost, f. die Salzhaltigkeit, die Salzigkeit, Mur., Cig.
  42. sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.- Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; ( nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).
  43. sołnceglèd, -glę́da, m. das Helioskop, Jan.
  44. sołncemǫ̑ljəc, * -lca, m. der Sonnenanbeter, Jan. (H.).
  45. sołncemǫ̑ljka, f. die Sonnenanbeterin, Jan. (H.).
  46. sołnčàn, -ána, m. der Bewohner der Sonne, Zv.
  47. sołnčanica, f. die Sonnenekliptik, Jes.
  48. sȏłnčanje, n. die Insolation ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  49. sȏłnčati, -am, vb. impf. besonnen lassen, Cig.
  50. sȏłnčəce, n. dem. solnce, Mur., Vrt., Valj. (Rad).
  51. sȏłnčək, -čka, m. = solnčece, Ravn.- Valj.
  52. sȏłnčən, -čna, adj. Sonnen-, sonnig; solnčna ura, die Sonnenuhr; solnčni žarki, die Sonnenstrahlen; solnčna stran; solnčni kraji.
  53. sȏłnčevən, -vna, adj. = solnčen, ogr.- C.
  54. sȏłnčevnica, f. die Sonnenuhr, Jan., ogr.- C.
  55. sȏłnčica, f. die Narcisse (narcissus poeticus), v Čičih- Erj. (Torb.); — tudi: das Bergwohlverleih (arnica montana), Josch.
  56. sȏłnčice, n. dem. solnce; nam. solnčece.
  57. sółnčiti se, sȏłnčim se, vb. impf. sich sonnen, Cig., Jan., BlKr.
  58. sȏłnčje, n. die Sonnenseite, M., Vrtov. (Km. k.), Valj. (Rad).
  59. sȏłnčji, adj. = solnčen, Štrek.; (od "solnča" izhoda, Krelj).
  60. sȏłnčnat, adj. sonnig.
  61. sȏłnčnica, f. 1) das Sonnenthierchen (actinophrys), Erj. (Z.); — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sonnenblume (helianthus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — žolta s., der Bocksbart (tragopogon pratensis), C.; — bodeča s., die Eberwurz (carlina acaulis), Mariborska ok.- C.
  62. sȏłnčnik, m. 1) der Sonnenschirm, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ostwind, Jarn., Cig.; — 3) eine Art dunkelgrauer, mergelartig verwitternder Kalkstein, Frey. (Rok.).
  63. sołnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. scheinen (o solncu): solneči trak solnca, ogr.- C.
  64. sołníca, f. 1) das Salzfass; krožniki, solnica in drugo namizje, Glas.; — 2) der Salztrog für Schafe, C.; — 3) = solina, das Salzwerk, Nov.- C., Burg. (Rok.); — 4) das Salzwasser, Jarn.
  65. sołník, m. 1) der Salzbehälter (in der Küche), BlKr.; — das Salzfass, Meg., Dol.- M.; — 2) der Salzstein, Cig., Jan.; — 3) = sir, ki ga planinec da trgovcu za sol, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) die Salzgrube, SlN.- C.
  66. sołnína, f. 1) die Salzlake, C.; — 2) = sol, das Salz: v scalnicah so raztopljene solnine, Strp.
  67. sołnjáča, f. das Salzgefäß, C., Ščav.- Pjk. (Črt.).
  68. sołnják, m. die Salzbüchse, Jan.; — der Salzkasten, Cig.
  69. sȏłnka, f. der Bocksbart (tragopogon pratensis), Vrsno- Erj. (Torb.).
  70. sołnokíseł, -sela, (-sla), adj. salzsauer, Cig., Jan., Cig. (T.); solnokı̑sli amonijak, der Salmiak, Cig. (T.).
  71. solokòp, -kópa, m. der Salzknappe, Cig.
  72. sololı̑k, m. das Haloid, Erj. (Min.).
  73. sółski, adj. solski merčun, der Salzmesser, prisega iz 17. ali 18. stol.- Let. 1884, 211.
  74. sołtáti, -ȃm, vb. impf. gierig, hastig fressen, Z., Burg. (Rok.); — pogl. sovtati, savtati.
  75. sółza, f. 1) die Thräne; solze točiti, pretakati, prelivati, Thränen vergießen; solze mi zalivajo oči, die Augen gehen mir über; solze so ga polile, solze so se mu ulile, udrle, er brach in Thränen aus; solzo s solzo pobijati, in Thränen schwimmen, Npes.- Cig.; solze si brisati, sich die Thränen abtrocknen; solze piti, Thränen verursachen: strašno je, kadar otroci tako solze pijejo staršem, Ravn.; to niso mačje solze = das ist keine Kleinigkeit; — 2) device Marije solze, das Gipskraut (gipsophila muralis), Josch.
  76. sołzȃnj, m. eine nasse Ader auf Äckern, die Wassergalle, Notr., (solzaj) Cig.
  77. sołzȃnjast, adj. wassergallig, Cig.
  78. sołzàv, -áva, adj. bethränt, thränenvoll, Jan., ogr.- C.
  79. sółzən, -zna, adj. thränenbenetzt, thränenvoll, Thränen-; solzne oči imeti, Thränen in den Augen haben; vsa solzna je šla; v tej solzni dolini, in diesem Thal der Thränen; solzni kruh, das Thränenbrot, Cig., Trub.; solzna kost, das Thränenbein, Cig.
  80. 1. sołzę̑na, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. 1. slezena.
  81. 2. sołzę̑na, f. die Käsepappel, Cig.; pogl. 2. slezena.
  82. sołzẹ̑nje, n. das Sickern; — očesno solzenje, das Augentriefen, Cig.
  83. sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
  84. sołzíca, f. dem. solza; 1) die Thräne; — 2) das Maiglöckchen (convallaria maialis), Jan., Ročinj- Erj. (Torb.); tudi: das Perlgras (melica), C., Tuš. (R.); — solzice device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), C.; tudi: das Rispengras (poa annua), Cig., C.
  85. sołzíti, -ím, vb. impf. 1) bethränen, Cig.; — 2) thränen, Thränen vergießen, Guts., Jarn.; nav. s. se, Mur., nk.
  86. sołzìv, -íva, adj. augentriefig, Jan.
  87. sołzı̑vka, f. die Thränenfistel, Jan.
  88. sȏłznat, adj. voll Thränen, Mur.; solznato oko, Z.
  89. sȏłznica, f. das Thränenbein, Cig. (T.), Erj. (Som., Ž.).
  90. sȏłznik, m. der Thränengang, Cig.
  91. sołzotòk, -tǫ́ka, m. der Thränenfluss, Jan.
  92. sołzovòd, -vǫ́da, m. der Thränengang, Erj. (Som.).
  93. sòm, sóma, m. der Wels, Waller o. Schaiden (silurus glanis), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Ravn., Preš., jvzhŠt.; — morski s., der Menschenhai (squalus carcharias); — s. zdrizavec, der Zitterwels (malapterurus electricus), Erj. (Ž.); = otripni, električni s., Cig.
  94. soméja, f. die gemeinsame Grenze, Cig.; drevje posajeno na somejah, Bes.
  95. soméjnost, f. die Grenzgemeinschaft, Cig.
  96. somə̀nj, -njà, m., Cig., Jan. i. dr., pogl. semenj, senjem.
  97. somẹščàn, -ána, m. der Mitbürger (in einer Stadt), Cig., Jan., nk.
  98. somẹščȃnka, f. die Mitbürgerin (in einer Stadt), Cig., Jan., nk.
  99. somẹščȃnstvọ, n. die Mitbürgerschaft, Cig., Jan.
  100. somı̑šljenik, m. der Gesinnungsgenosse, nk.

   87.897 87.997 88.097 88.197 88.297 88.397 88.497 88.597 88.697 88.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA