r (88.097-88.196)

88097. snọ́čišnji, adj. von gestern abends; snočišnje mleko.
88098. snọ́čka, adv. = snoči, C.
88099. snọ́čkaj, adv. = snoči, Npes.-Vraz.
88100. snọ́čkanji, adj. = snočnji, C., BlKr.- LjZv.
88101. snọ́čnji, adj. von gestern abends.
88102. snóga, f. die Fliegen- oder Mückenlarve, Ljub.
88103. snohǫ̑dəc, -dca, m. der Nachtwandler, Cig. (T.).
88104. snohǫ́ja, f. der Somnambulismus, Cig. (T.).
88105. snòp, snópa, m. die Garbe; snope vezati; na snope, garbenweise; — das Bund: s. kolja = 250 kolov, SlGradec- C.
88106. snopàt, -áta, adj. untersetzt, breit: snopat je prašič, velik pa ni, Ig (Dol.).
88107. snopə̀c, -pcà, m. dem. snop; der Strauß: cvetni s., der Blumenstrauß, C.; — tudi: snópəc.
88108. snopə̀k, -pkà, m. dem. snop; eine kleine Garbe; — der Strauß, Jap.- C.; — tudi: snópək.
88109. snopìč, -íča, m. dem. snop; eine kleine Garbe; — das Bündel: s. žarkov, ein Strahlenbündel, Žnid.; — das Heft (Bändchen), Jan., nk.; — tudi: snópič.
88110. snopı̑čək, -čka, m. dem. snopič; — das Heftchen, Jan.
88111. snǫ́pje, n. coll. die Garben; — tudi: snopjè in snópje, Valj. (Rad).
88112. snópoma, adv. garbenweise, Cig.
88113. snopovèz, -vę́za, m. = vezač, der Garbenbinder, Cig.
88114. snopovína, f. der Garbenzehent, Cig., Jan.
88115. snopǫ̑vje, n. coll. = snopje, Jan., Kr.
88116. snǫ̑v, -ı̑, f. 1) der Stoff, (woraus etwas besteht), nk.; — 2) das Thema (der Stoff zu einer Schrift, einer Rede), Jan., nk.; — 3) = osnova, das Thema ( gramm.): s. imenovalnikova, Levst. (Nauk).
88117. snóva, f. 1) = osnova, snutek, die Kette, der Aufzug am Webstuhle, Cig., C.; — 2) die Anlage, die Bestandtheile, C.; — 3) der Stoff, Cig., Jan.
88118. snováč, m. 1) der Schweifhaspel, C.; — 2) der Anzettler, Cig.; hudič, snovač in pomagač pri vseh čarah, Navr. (Let.); — 3) die Weberspinne (tetragnatha extensa), Erj. (Z.).
88119. snováča, f. der Weberhaspel, C.; — pl. snovače, der Anschweifrahmen, Jan.
88120. snovála, n. pl. der Scherrahmen (ein großer Weberhaspel), Cig.; — polj.
88121. snováłən, -łna, adj. Zettel-, Jan. (H.).
88122. snovȃłnica, f. 1) das Lesebrett, das Laufbrett der Weber (ein Brett mit Löchern), V.-Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) die Weife, die Anschweifspule, der Scherrahmen, Jan.; — 3) nam. sovalnica, das Weberschiffchen, Jarn., Cig., Jan., DZ., Burg. (Rok.), Fr.- C., Gor.
88123. snovȃłnik, m. = snovalnica 2), der Scherrahmen, das Zettelrad, Jan.
88124. snoválọ, n. die Weife, die Garnwinde (ein großer Haspel der Weber), Guts.- Cig., Jan.
88125. snovȃnje, n. das Anzetteln; ( fig.) Cig., nk.; — das Errichten, das Gründen, nk.; — s. misli, der Gedankengang, Jan. (H.).
88126. 1. snováti, snújem, vb. impf. 1) anzetteln (beim Weben); — anweifen, Mur.; črevljar dreto na komolec snuje, Kr.; — 2) defilieren, Z.; cela vojska snuje memo njega, Ravn.; — 3) anstiften, im Schilde führen; s. kaj hudega; hudobne naklepe s., Cig., Jan.; razprtje, hudobijo s., Škrinj.- Valj. (Rad); — stiften, errichten, gründen, nk.; — ( praes. snovȃm, Habd., Mur., Jan.).
88127. 2. snováti, snȗjem, vb. impf. = sanjati; s. se = sanjati se, Z.; (snuvati) C.
88128. snovȃvəc, -vca, m. der Anzettler (tudi fig.), Cig.
88129. snóvən, -vna, adj. stofflich, Jan.; Stoff-, Nov., C.; — körperlich, materiell, Cig., Jan.; snovno, in concreto, Cig., Nov.
88130. snovína, f. der Stoff, der Gegenstand, Nov.- C., Zora.
88131. snóvnost, f. die Körperlichkeit, Cig.
88132. snǫ̑vstvən, -tvəna, adj. materiell, Cig.
88133. snǫ̑vstvọ, n. das Materielle, Cig.
88134. snúba, f. die Brautwerbung, Z., Štrek.
88135. snubáč, m. der Brautwerber, der Freiwerber.
88136. snubačíca, f. die Freiwerberin, Cig., Jan.
88137. snubáčiti, -ȃčim, vb. impf. sich als Freier betragen: jel je snubačiti pri Katrici, Jurč.
88138. snubȃštvọ, n. das Freierthum, die Freiwerberei, Cig.
88139. snubə̀c, -bcà, m. = snubač, Cig., Jan.; Ima zalega snubca, Npes.- Kres; tudi: snúbec.
88140. snubìč, -íča, m. = snubač, der Brautwerber, Cig., C.; — der Brautführer, C., Rez.- Baud.
88141. snubíča, f. die Kranzjungfer, C., Rez.- Baud.
88142. snubı̑təv, -tve, f. die Brautwerbung, die Freiung.
88143. snúbiti, -im, vb. impf. für sich oder einen andern um eines Mädchens Hand werben, freien; s. bogato dekle.
88144. snubı̑tva, f. = snubitev.
88145. snúbljenje, n. das Werben, das Freien.
88146. snúbok, -óka, m. der Brautwerber, Cig., Jan., Mik.; v snuboke iti, werben, freien gehen, Cig., Jan., Nov., Notr., vzhŠt.
88147. snȗbstvọ, n. das Freien, das Werben, C.
88148. snúditi se, -im se, vb. impf. = smukati se: povsod se okoli nas snudi, Savinska dol.
88149. snȗtək, -tka, m. die Kette, das Aufzugsgarn, der Zettel; snutka bo za tri osnove, Polj.
88150. snúti, snújem, vb. impf. = snovati, Ben.- Mik.; anzetteln, Mur.; — s. se po mislih, vorschweben, Cig.
88151. so-, praef. 1) = s-: sosed, soteska; — 2) ( adv.) Mit-, Neben-; sošolec, der Mitschüler, someščan, der Mitbürger einer Stadt, nk.; sopraznik, der Nebenfeiertag.
88152. soángel, m. der Mitengel, Cig.
88153. sóba, f. das Zimmer, Cig., Jan., nk.; — (bolje: sǫ́ba, Cv.); iz madž. szoba, in to iz stvn. stuba, Mik. (Et.).
88154. sobána, f. der Saal, Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
88155. sobátiti, -ȃtim, vb. impf. = sobotati, C.
88156. sóbən, -bna, adj. Zimmer-: sǫ̑bna oprava, die Zimmereinrichtung, nk.
88157. sóbica, f. dem. soba; ein kleines Zimmer, das Stübchen, Cig., Jan., nk.; tesna s., die Zelle, Levst. (Pril.).
88158. sobíkati, -kam, -čem, vb. impf. = razbijati, z jezo delati, Fr.- C.; (morda nam. sovikati; prim. sovati = suvati, C.).
88159. sobı̑tək, -tka, m. die Coexistenz, Cig. (T.).
88160. sobítən, -tna, adj. coessentiell, consubstantiell, Cig., Jan.
88161. sobítje, n. = sobitek, Jan.
88162. sobítnost, f. das Zugleichsein, die Coexistenz, Cig., Jan.; ( pogl. sobitek); — die Consubstantialität, Cig.
88163. sobívanje, n. das Zugleichsein, die Coexistenz, Cig. (T.).
88164. sobívati, -am, vb. impf. coexistieren, Cig. (T.).
88165. sǫ́blazən, -zni, f. 1) das Ärgernis: dela javno s., Levst. (Nauk); ( prim. hs. sablazan); — 2) v kletvici: soblazen te vzela! = da bi poginil! BlKr.- Let.
88166. sobljáti, -ȃm, vb. impf. = 2. sabljati, Z.
88167. sobniti se, -nem se, vb. pf. Rücksicht nehmen, GBrda.
88168. sobojevȃvəc, -vca, m. der Mitkämpfer, Cig., SlN.
88169. sobojník, m. der Mitkämpfer, der Waffengenosse, Cig., Jan., nk.
88170. sobokàt, -áta, adj. biconvex, h. t.- Cig. (T.).
88171. sǫ́bolj, m. der Zobel, Cig., Jan., nk.; sibirski s. (mustela zibelina), Erj. (Ž.); — rus.
88172. sǫ́boljev, adj. = sobolji, Jan.
88173. soboljevína, f. = soboljina, Cig., Jan.
88174. sǫ́boljevka, f. die Zobelmütze, Cig., Jan.
88175. sǫ́bolji, adj. Zobel-, Cig., Jan.
88176. soboljína, f. das Zobelfell, Cig.
88177. sobǫ́ta, f. der Samstag; velika s., der Charsamstag.
88178. sobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) gierig fressen oder schnaufen, C., Z.; — 2) hastig sprechen, plappern, schwatzen, C., Z.; — morda nam. sopotati, prim. sopsti.
88179. sobǫ́tən, -tna, adj. Samstags-, samstägig; sobotni večeri.
88180. sobotíca, f. die Schwätzerin, C.; — prim. sobotati 2).
88181. sobstvọ̀, n. das Sein, das Wesen (tudi: sóbstvọ), Valj. (Rad).
88182. socę́hovnik, m. der Zunftgenosse, Cig.
88183. sociālən, -lna, adj. družaben, social, Jan., nk.
88184. socialīst, m. privrženik socializma, der Socialist.
88185. socialīzəm, -zma, m. prizadevanje izboljšati razmere človeške družbe po določenih načelih, der Socialismus.
88186. socvẹ̑tka, f. socvetke, Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
88187. sočásən, -sna, adj. zur selben Zeit gehörig, mitzeitig, isochron, synchronistisch, Cig., Jan., nk.; sočasni možje, die Männer derselben Zeit, C.
88188. sočȃsnik, m. = vrstnik, der Zeitgenosse, Cig.
88189. sočásnost, f. die Mitzeitigkeit, Cig.
88190. sọ̑čəc, -čca, m. dem. 1. sok, Valj. (Rad).
88191. sọ̑čək, -čka, m. dem. 1. sok; das Säftchen, Cig.
88192. sočéłən, -łna, adj. gegenüberliegend; sočę̑łni kot, der Gegenwinkel, h. t.- Cig. (T.).
88193. sočeljȗstnica, f. sočeljustnice, Haftkiefer (plectognathi), Cig. (T.), Erj. (Z.).
88194. 1. sočę̑n, adj. = meževen, Vrsno- Erj. (Torb.).
88195. 2. sóčən, -čna, adj. saftig, saftreich, Saft-, Mur., Cig., Jan., C., nk.; kar je sočnega v človeku, Jap. (Prid.); sočno sadje, nk.; sočno vlakence, der Saftfaden, Cig. (T.); — drevje je sočno, die Bäume stehen in vollem Safte, Cig.
88196. sočíti, -ím, vb. impf. 1) = mužiti, die saftige Rinde ablösen: s. vrbe, piščalke, Z.; — 2) die Hörner abstoßen: jelen soči, Z.; — 3) s. se, saften: drevje se soči, Z.

   87.597 87.697 87.797 87.897 87.997 88.097 88.197 88.297 88.397 88.497  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani