Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (87.997-88.096)

  1. snagoljȗbje, n. die Reinlichkeitsliebe, SlN.
  2. snagoljúbnost, f. die Reinlichkeitsliebe, ZgD.
  3. snagółtən, -tna, adj., Jan., pogl. samogolten.
  4. snagóta, f. die Reinlichkeit, C., Z.
  5. snáha, f. = sneha, Mur., Cig., Jan., BlKr.
  6. snȃžba, f. die Säuberung, die Reinigung, Cig.; die Reinhaltung, DZ.
  7. snȃžəc, -žca, m. der Reiniger, Cig.
  8. snážən, -žna, adj. 1) sauber, rein; snažna obleka, posoda; vse je snažno po hiši; s. človek; — 2) sauber, hübsch; snažno dekle; — 3) snažno je vstala ("sie machte sich eilends auf"), Krelj; snažno ter močno je segel na Jude ("greift sie weidlich an"), Krelj; prim. stsl. snaga, das Bestreben.
  9. snáženje, n. das Säubern, das Reinigen, das Putzen.
  10. snažílọ, n. das Putzwerk, Cig.
  11. snažı̑telj, m. der Reiniger, der Putzer, Jan. (H.).
  12. snažı̑teljica, f. die Reinigerin, die Putzerin, Jan. (H.).
  13. snážiti, snȃžim, vb. impf. 1) säubern, reinigen, putzen; s. obleko, die Kleider putzen; — 2) zieren, schmücken, Meg.- Mik., Dict., Guts.; snažil vas je z zlatimi snagami, Dalm.; s. božjo hišo, Dalm.; s. se, sich schmücken, Jap.- C.
  14. snažı̑vəc, -vca, m. der Putzer, Cig., Jan.
  15. snažı̑vka, f. die Putzerin, Cig.
  16. snažník, m. der Putzer, der Reiniger: s. v bolnici, DZ.
  17. snážnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — 2) die Zierlichkeit, Guts.
  18. snẹ̑d, -ı̑, f. die Fresserei ("kjer vse zapravijo in snedo"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  19. snẹ̑da, f. eine gefräßige Person, der Fresser, die Fresserin, Cig., Jan.; — der Näscher, V.-Cig.
  20. snẹdalíšče, n. der Fresswinkel, Cig.
  21. snẹ́dati, -am, vb. impf. ad snesti; 1) aufessen, aufzehren, Mur., Cig., Jan., Dalm.; durch Abfressen verwüsten: gosenice polje snedajo, Levst. (Nauk); — naschen, V.-Cig.; — s. koga, jemandes Vermögen aufzehren, Cig.; — 2) s. se, sich abgrämen, sich härmen, Cig.
  22. snẹ́dav, adj. essgierig, Krelj.
  23. snẹ́davəc, -vca, m. = snedav človek, Krelj.
  24. snẹ̑dəc, -dca, m. das Leckermaul, der Näscher, Dict., V.-Cig., Valj. (Rad).
  25. 1. snẹ̑den, adj. = 2. snedən 2): essgierig, gefräßig, Cig., Jan., Štrek., Kr.; — naschhaft, V.-Cig.; dekla, ki je bila znana, da je laskrna in snedena, Erj. (Izb. sp.); — prim. snesti.
  26. 2. snẹ́dən, -dna, adj. 1) essbar, C.; — 2) essgierig, gefräßig, Cig., Jan., Savinska dol.; — verzehrend, Cig.; gospodsko življenje je snedno, Glas.
  27. snẹ̑denəc, -nca, m. der Essgierige, der Fressbauch, der Fresser, Cig., Kol., Polj.
  28. snẹ̑denək, -nka, m. = snedenec, Cig., Gor.
  29. snẹ̑denica, f. 1) = snedenka, Cig.; — 2) delež sira in skute, ki ga planinski kozarji dobivajo, Bolc- Erj. (Torb.).
  30. snẹ̑denka, f. ein essgieriges, gefräßiges Weib, Cig., Kr.- Valj. (Rad); — die Näscherin, V.-Cig.
  31. snẹ̑denost, f. die Gefräßigkeit, Jan., Kr.; — die Naschhaftigkeit, Cig.
  32. snẹ̑dež, m. ein essgieriger Mensch, der Vielfraß, Cig., Jan., Bas., Nov., ZgD.- C.; — der Näscher: ti snedež malopridni! Str.; — der Frissumsonst, C.
  33. snẹ̑dlja, f. die Näscherin, Cig.; — prim. snedulja.
  34. snẹdljìv, -íva, adj. zerfressend: snedljiva rja, Slom.
  35. snẹdúh, m. = snedež, Cig.
  36. snẹdúlja, f. snedena ženska, die Fresserin, Gor.
  37. snẹ̑g, snẹga, snẹgȃ, m. 1) der Schnee; s. gre, es schneit; s. je zapadel, es ist viel Schnee gefallen, Cig.; s. se joče = s. se taja; južen s., thauiger Schnee; suh, droben s.; zeleni s., der Firnschnee, Erj. (Min.), Gor.; pl. snegovi, Schneemassen; to me toliko skrbi, kakor lanski sneg, za to toliko maram, kakor za lanski sneg = das kümmert mich gar nicht; — 2) das Weiße in der unreifen Haselnuss, Cig.
  38. snẹ̑gast, adj. schneeartig, schneeicht, Cig.
  39. snẹgúlja, f. der Schneeammer (emberiza nivalis), Cig.
  40. snéha, f. 1) die Schwiegertochter; — 2) die Braut, C., vzhŠt.
  41. snẹmáč, m. der etwas herabnimmt, Cig.
  42. snẹ̑malica, f. der Abrahmlöffel, Bolc- Erj. (Torb.).
  43. snẹmȃłnica, f. der Abrahmlöffel, V.-Cig.
  44. snẹmálọ, n. die Auslösung bei Maschinen, C., Cig. (T.).
  45. snẹ̑manje, n. das Herabnehmen; s. s križa, die Kreuzabnehmung, Cig.
  46. snẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sneti; 1) herabnehmen; — 2) (Schulden) einfordern, Jarn.; — (Steuern) einnehmen, C.
  47. snę̑n, adj. schläfrig, Jan., ogr.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); snen sem, ogr.- Raič ( Kol.).
  48. snę̑nost, f. die Schläfrigkeit, Jan., ogr.- C.
  49. snẹ́sti, snẹ́m, vb. pf. aufessen, verzehren; bolje hranjeno jajce od snedenega vola, Npreg.- Z.; snedel bi se (od jeze), = ich möchte vor Ärger bersten, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ( pren.) rja železo sne; — besedo s., sein Wort zurücknehmen, es nicht halten; — s. koga, jemandes Vermögen verzehren, Cig.; — (sneden, adj. gefräßig; prim. požrt).
  50. snešàn, -ána, m. der Hochzeiter, der Hochzeitsgast, Hal.- C.; — prim. sneha 2).
  51. snešȃnka, f. die Hochzeiterin, C.
  52. snešúlja, f. = sneha, Št.- Valj. (Rad).
  53. snẹ̑t, m. 1) = prisad: der Brand am Körper: vroči, mrzli s., Cig.; mokri, suhi s., Strp.; — 2) der Brand am Getreide, Mur., Cig., Jan.; prašnati s., der Staub- oder Flugbrand (ustilago carbo, uredo segetum), smrdljivi s., der Schmier- o. Faulbrand (uredo caries), turščični s., der Maisbrand (uredo maydis), Tuš. (R.); — 3) ein fleischiges Gewächs in der Gebärmutter, das Monkalb, Cig.; (tudi hs. in češ.); — die unzeitige Leibesfrucht, M., Z.
  54. snẹ̑t, -ı̑, f. = snet m., Guts., Z., M., Valj. (Rad); (tudi hs. f. in m.).
  55. snę̑təc, -tca, m. neka riba: der Stint (osmerus eperlanus), Erj. (Z.).
  56. snẹ̑tən, -tna, adj. Getreidebrand-: snetni madež, Cig.
  57. snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen ( bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen ( z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.
  58. snẹ́tih, m. = snet m. 2), vzhŠt.- C.
  59. snẹtìv, -íva, adj. brandig, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk).
  60. snẹtjàv, -áva, adj. brandig; snetjavo žito; — snetjavi del (bolne živali), Strp.
  61. snẹtjȃva, f. = snet, Mur., Ravn.- Valj. (Rad).
  62. snẹtjávost, f. die Brandigkeit.
  63. 1. snẹtjè, n. 1) der Getreidebrand, Cig., Valj. (Rad), Nov., Cv.; der Brandstaub, Z., Slc.; — 2) = snet 3), das Monkalb, Mur., V.-Cig.
  64. 2. snę́tje, n. das Herabnehmen.
  65. snẹtljȃj, m. = snet m. 2), der Getreidebrand, Cig., Jan.; snet, ali kakor pri nas pravijo, snetljaj, Vrtov. (Km. k.).
  66. snẹtljìv, -íva, adj. brandig, Guts., Mur., Cig., Jan., BlKr.
  67. snẹtljı̑vəc, -vca, m. der Getreidebrandstaub: s koruznim snetljivcem se namažejo po obrazu, kadar kožuhajo (slačijo) koruzo, (smetljivec) jvzhŠt.
  68. snẹtljívost, f. die Brandigkeit, Mur., Cig.
  69. snẹtúh, m. = snetih, snet m. 2), Hal.- C.
  70. snẹžák, m. = snežnjak, der Schneemann, Jan.
  71. snẹ̑žəc, -žca, m. dem. sneg.
  72. snẹ̑žək, -žka, m. dem. sneg.
  73. 1. snẹžę̑n, adj. aus Schnee, Schnee-; snežena kepa; snežena muha, die Schneeflocke, Cig.; sneženi pas, die Zone des ewigen Schnees, Cig. (T.).
  74. 2. snẹ́žən, -žna, adj. Schnee-; snẹ̑žni plaz, die Schneelawine, Cig. (T.); — schneeig; ves snežen sem, ich bin ganz mit Schnee bedeckt.
  75. snẹžę́nka, f. rjava s., der braune Schneekäfer (cantharis fusca), Erj. (Ž.).
  76. snẹ̑žič, m. dem. sneg, Jan. (H.).
  77. snẹžína, f. das Schneegefilde, Jan.
  78. snẹžı̑nka, f. die Schneeflocke, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C.; — rus.
  79. snẹžíšče, n. das Schneefeld, Jan.
  80. snẹžíti, -í, vb. impf. schneien; sneži, es schneit; kosmato sneži, es flockt, Jan.
  81. snẹ̑žnat, adj. schneeig, schneebedeckt; snežnate gore; padel je in je bil ves snežnat.
  82. snẹžníca, f. 1) das Schneewasser; — 2) die Schneeflocke, nav. pl. snežnice, Cig., Jan.; — 3) Marija s., Maria-Schnee, C., Rog.- Valj. (Rad), Zora; — 4) = beli jereb, das Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.); — 5) das weiße Veilchen, C.; tudi: die schneeweiße Pestwurz (petasites niveus), Medv. (Rok.).
  83. snẹžník, m. der Schneeberg.
  84. snẹžnína, f. das Schneegefilde: Le bodite, Gorenjci, v snežninah! Npes.-K.
  85. snẹžnják, m. der Schneemann, ogr.- C.
  86. snẹžnobẹ́ł, adj. schneeweiß, Jan., nk.
  87. sníčav, adj. neugierig, vorwitzig, Jan., C., Mik., Gor.- Erj. (Torb.), Levst. (Zb. sp.); (tudi stsl.).
  88. sníčavost, f. der Vorwitz, Jan.
  89. snı̑d, m., V.-Cig., Jan., pogl. shod.
  90. snídati se, -am se, vb. impf., Mur., Pohl.- C., pogl. shajati se.
  91. snídenje, n. das Zusammentreffen, die Zusammenkunft, nk.
  92. snı̑dnica, f., Cig., Jan., Ravn., Burg., pogl. shodnica.
  93. snı̑mək, -mka, m. das Nachbild, das Facsimile, Cig. (T.); — hs.
  94. sníti se, snídem se, vb. pf. 1) zusammenkommen, sich versammeln; sešli smo se; s. se (s kom), sich treffen, zusammentreffen; na cesti sva se sešla; — 2) ausfallen: na dobro s. se, Cig.; snidi se volja tvoja, es geschehe dein Wille! Mik.; dobro se je za mene sášlọ, Svet. (Rok.); — ne s. se, sich nicht vereinigen lassen, Cig.
  95. snívati, -am, vb. impf. träumen, Jan. (H.), Tolm.
  96. snobáč, m. = snubač, Meg.- Mik.
  97. snobiti, -im, vb. impf. = snubiti, Mariborska ok.- C.
  98. snóbok, -bóka, m. = snubok, der Brautwerber, Mur.; v snoboke iti, eine Braut werben gehen, Mur., Valj. (Rad), SlGor.- C.; — gen. tudi: snóboka, Valj. (Rad).
  99. snọ́čənji, adj. = snočnji, Danj.- Mik.
  100. snọ́či, adv. gestern abends, gestern nachts; ("od snoč'ga do dav'ga" = od snoči do davi, Npes.- Mik.).

   87.497 87.597 87.697 87.797 87.897 87.997 88.097 88.197 88.297 88.397  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA