Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (87.797-87.896)

  1. smę́tanci, m. pl. neka jed (Rahmstrudel?), LjZv.
  2. smę́tanica, f. die Rührmilch, Jan., Mik.
  3. smę́tanik, m. 1) der Rahmtopf, SlN., (-tenik) M.; — 2) = kruh v smetani, (-tenik) M.; — 3) smetaniki = cmoki s smetano napravljeni, (-teniki) Zv., Gor.
  4. smetanják, m. der Rahmkübel, Jan. (H.).
  5. smę́tanka, f. 1) die Rührmilch, Jan., Mik.; — 2) die Gänsedistel (sonchus arvensis), Josch; — = slanovrat, C.
  6. smę́tanov, adj. Rahm-; smetanova juha, C.
  7. smę́tanovka, f. der Rahmlöffel, C.
  8. smę̑tək, -tka, m. das Kehricht, Jan. (H.).
  9. 1. smetə̀n, -tnà, adj. voll Wust, wustig, Cig.; smetno žito, Jan., jvzhŠt.; tudi: smetȃn, -tnà; smétən, jvzhŠt.
  10. 2. smẹ́tən, -tna, adj. zulässig, DZ.; ni s. ugovor, es ist keine Einsprache zulässig, Levst. (Cest.); — prim. smeti.
  11. smę́tena, f. = smetana, Meg., Dict., Mik.
  12. smę́tenik, m. = smetanik, M., Zv., Gor.
  13. smetenják, m. der Erdrauch (fumaria), M., Medv. (Rok.); — tudi: der Ackerwaldmeister (asperula arvensis), C.
  14. smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.- C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.- Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.- Mik.
  15. smetíka, f. neko grozdje, M., Valj. (Rad).
  16. smetílj, m. = oteklina, prisad, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. smetljaj.
  17. smetı̑łnica, f. die Kehrschaufel, die Mistschaufel, Jan., Nov.- C.; — der Kehrichtkasten, der Kehrichtkorb, Cig., Jurč.
  18. smetíšče, n. die Kehrichtstätte, der Kehrichthaufen; imam več na smetišču, ko ti v hiši, Fr.- C.
  19. smetíščən, -ščna, adj. vom Kehrichthaufen: smetı̑ščni gnoj, Gor.
  20. smetı̑ščnica, f. der Auskehrichtstrog, Z., Ljub.; — die Kehrichtschaufel, C.
  21. smetı̑ščnik, m. der Kehrichthaufen, C.
  22. smetı̑ščnjak, m. = smetiščnik, C.
  23. smetíti, -ím, vb. impf. Dinge, die ausgekehrt oder weggeputzt werden müssen, verstreuen, Unrath machen; kaj mi tu spet smetiš! jvzhŠt.
  24. 1. smetìv, -íva, adj. = poln smeti, unrein, unausgekehrt, Mur., Cig.
  25. 2. smẹtìv, -íva, adj., Mur., pogl. snetiv.
  26. smetjè, n. coll. Kehricht; schlechte, unbrauchbare Dinge: tega smetja je toliko tukaj, Št.
  27. smę̑tki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Cig., Mik., Danj. (Posv. p.).
  28. smetlaka, f., pogl. smotlaka.
  29. smetlíka, f. der Augentrost (euphrasia), Mur., Cig., Jan., C., Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  30. smẹtljȃj, m. der Brand (na žitu ali na človeškem telesu), Št. Andrej pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras; — ein Geschwür, ein Blutschwär, Tolm.; — nam. snetljaj; prim. snet, Mik. (Et.).
  31. smetlják, m. ein nichtsnutziger Mensch, Nov.
  32. 1. smetljìv, -íva, adj. unrein, nicht ausgekehrt, Mur., Cig.
  33. 2. smẹtljìv, -íva, adj., Gor., Goriš., pogl. snetljiv.
  34. 1. smetljı̑vəc, -vca, m. kdor rad smeti, Polj.
  35. 2. smẹtljı̑vəc, -vca, m., jvzhŠt., nam. snetljivec.
  36. smę́tloha, f. slabo, smetno žito, Mik.
  37. smę̑tnat, adj. voll Kehricht, voll Unrath: smetnata hiša, vzhŠt.- C.
  38. smetníca, f. die Kehrichtschaufel, Jan.; — die Kehrichttruhe, DZ., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  39. smetnjáča, f. die Kehrichtschaufel, vzhŠt.- C.
  40. smę̑tnjak, m. 1) der Kehrichthaufen, C., vzhŠt.; — der Kehrichtwinkel, Jan.; — 2) der Kehrichtbehälter, Cig., DZ.
  41. smetúh, m. ein nichtswürdiger Mensch, C.
  42. smẹ́vən, -vna, adj., Jarn., pogl. smelen.
  43. smícati, smı̑cam, -čem, vb. impf. 1) streifen, vzhŠt.; klasje s., Ähren abstreifen, C.; z nogami s., mit einem Fuß an den andern anstreifen, SlGor.- C.; — s. se, glitschen, Habd.- Mik., C.; — 2) stechen: strnišče žnjece smica, ogr.- C.; — vest ga smica, ogr.- Let., — prim. smukati, smekniti.
  44. smijáti se, smẹ́jem se, vb. impf., nam. smejati se, nk.; (napačno, prim. Škrab. (Cv. III. 9.)).
  45. smı̑k, m. 1) der Ruck, ogr.- Valj. (Rad); — 2) pl. smiki = smuče (na dvoje koles), Notr.; — prim. smikati se.
  46. smíkati se, -mı̑kam, -čem se, vb. impf. rutschen, schlüpfen, schleichen, C.
  47. smílečən, -čna, adj. barmherzig, Mur., Št.- Cig., Jan.
  48. smílečnost, f. die Barmherzigkeit, Mur., Cig.
  49. smíłən, -łna, adj. erbärmlich, ogr.- C.
  50. smilíka, f. = smilj, Kr.- Valj. (Rad).
  51. smíliti se, smı̑lim se, vb. impf. 1) Mitleid einflößen, dauern, erbarmen: revež se mi smili, der Arme jammert, dauert, erbarmt mich; da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! Bogu se smili! leider Gott! C.; — tudi: konj se mi je smililo, es dauerten mich die Pferde, Met.; nikoli se mu ga (vina) tako malo ne smili, Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. pf. = usmiliti se, sich erbarmen, Cig., Jan.; smili se me Bog! Gott sei mir gnädig! Cig.: Bog se mu smili duše, Gott sei seiner Seele gnädig, C.
  52. smı̑lj, m. die Jünglingsblume, die Sandimmortelle (gnaphalium [helichrysum] arenarium), Cig.; das Sonnengold, die Immortelle (helichrysum angustifolium), Ist.- Erj. (Torb.), Z.
  53. smı̑lje, n. coll. = smilj, die Jünglingsblume, Cig.; ( hs.).
  54. smíljenje, n. das Mitleid, Cig.; pogl. usmiljenje.
  55. smı̑ljenost, f. die Mildherzigkeit, Cig., C.; pogl. usmiljenost.
  56. smı̑ljka, f. = smilj, das Sandsonnengold (helichrysum arenarium), Medv. (Rok.); tudi = siničica 2), das Hornkraut (cerastium), C.
  57. smilovȃnje, n. das Erbarmen, Krelj.
  58. smilováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich erbarmen, Krelj; s. se nad kom, ogr.- Valj. (Rad); smiluj se mene (ali: mi)! kajk.- Valj. (Rad).
  59. smı̑səł, -sla, m. = zmisel, der Sinn, C., nk.; brez smisla, sinnlos, nk.; — stsl.
  60. smı̑səł, -sli, f. = smisel m., Jan. (H.).
  61. smlę̑d, smlę́da, adj. bleich, gelb (von der Gesichtsfarbe), Rez.- C.; — prim. smed.
  62. smledák, m. der Bleiche, C.
  63. smlę́dav, adj. = smled, C.
  64. smledọ̑st, f. die Bleichheit, die Blässe, C.
  65. smledúh, m. der Bleiche, C.
  66. smlẹ́ti, smę́ljem, vb. pf. = semleti, zmleti, Z.
  67. smlína, f. zadnje slabo žito, ki se zmelje, da je potem za živino ali svinje, Gor.; — prim. smeljina.
  68. smočę̑n, adj. = meževen (o drevju spomladi), Koborid- Erj. (Torb.).
  69. smóčən, -čna, adj. saftig: smočna hruška, smočno meso, C.
  70. smočíti, -ím, vb. impf. eig. saftig machen: schmalzen, Blc.-C.
  71. smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.
  72. smǫ́da, f. = smod (Senge), Rez.- C.
  73. smǫ̑dčica, f. dem. smodka, nk.; — die Cigarette, DZ.
  74. smǫ́dən, -dna, adj. Senge-, Cig., C.; versengt: s. trs, vzhŠt.- C.; — brenzlich, Cig. (T.); smodne kisline, brenzliche Säuren, Cig. (T.).
  75. smodíka, f. 1) der Baumbrand, die Baumräude, Cig.; — die Senge: trs kvari smodika, Danj. (Posv. p.); — 2) eine abgesengte Traube, SlGor.- C.; — 3) neka vinska trta, Celje, Radgona- Erj. (Torb.); weißer Grobheunisch, Trumm.
  76. smodílọ, n. das Sengholz, die Sengfackel, C., Z.
  77. smodíšče, n. die Sengstätte, Mur., Cig., Jan.; lepe zelene loke, senožeti, muljave enake smodišču so zdaj, Ravn.; — na smodišču koga pustiti, jemanden in der Verlegenheit lassen, Slov. Čbela- C.
  78. smodíti, -ím, vb. impf. sengen; s. se, versengt, angebrannt werden: kaša se smodi, Mur.; nekaj se smodi, ker tako po smodu diši, jvzhŠt.
  79. smǫ̑dka, f. die Cigarre, Cig., Jan., C., M., nk.; (napravljeno iz hrv. smotka, od: smotati, zusammenwickeln).
  80. smodkovnjáča, f. die Cigarrenspitze, (smot-) Erj. (Min.).
  81. smodníca, f. = smojka, Cig., C.
  82. smodnı̑čnica, f. die Pulverkammer, das Pulvermagazin, C., DZ.
  83. smodník, m. das Schießpulver, Jarn., V.-Cig., Jan., Nov.- C., nk.
  84. smodnína, f. der Brandgeruch, Cig.
  85. smodníšče, n., Jan., pogl. smodničnica.
  86. smodnı̑ščnica, f., Cig., Jan., pogl. smodničnica.
  87. smǫ̑j, m. 1) die Senge, Jarn.; — 2) neka riba, vzhŠt.; der Hechtbarsch o. Schiel (lucioperca sandra), Erj. (Z.).
  88. smǫ́ja, f. das Sengen: po smoji diši, es riecht angebrannt, Cig., M., Vrtov. (Km. k.).
  89. smojȃva, f. die Senge, Hip.- C.
  90. smojénje, n. das Ansengen.
  91. smojevína, f. = smodnina, Jan. (H.).
  92. smǫ̑jka, f. eine in Glutasche gebratene ganze Rübe, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), Gor.; vsak po svojo smojko v ogenj sezi! Npreg.- Jan. (Slovn.).
  93. 1. smọ̑k, m. 1) die Zukost, Habd.- Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.- C.; pos. = repa in zelje, Nov.- C., Kr.- M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, Mariborska ok.- C.; — dicke Brühe, vzhŠt.- C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.- Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).
  94. 2. smòk, smóka, m. der Drache, Mik., Valj. (Rad).
  95. smǫ̑kəv, -kve, f. = smokva, Jan. (H.).
  96. smǫ̑kəvca, f. dem. smokev; = smokvica, C.
  97. smǫ́kov, adj. Feigen-, Jan. (H.).
  98. 1. smǫ́kovəc, -vca, m. das Feigenholz, C.
  99. 2. smọ̑kovəc, -vca, m. = 1. smok 3), der Waldsauerampfer, die Ochsenzunge (rumex obtusifolius), (smuk-) Z., C.
  100. smokǫ́vən, -vna, adj. Feigen-: smokovni list, Cig.; (tudi rus.).

   87.297 87.397 87.497 87.597 87.697 87.797 87.897 87.997 88.097 88.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA