Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (87.597-87.696)

  1. slonokoščenína, f. elfenbeinerne Ware, Cig.
  2. slónov, adj. Elephanten-; slonov rilec, der Elephantenrüssel; slonova kost, das Elfenbein.
  3. slonovína, f. das Elephantenfleisch, Z.; die Elephantenhaut, Z., DZ.
  4. slǫ̑p, m. die Säule, Jan., Nov.- C.; vodni s., die Wassersäule, DZ.; — nam. stolp; prim. češ. sloup.
  5. slǫ̑pəc, -pca, m. dem. slop; die Columne, die Spalte ( z. B. auf der Seite eines Zeitungsblattes), Jan.; die Rubrik, Jan.
  6. slopǫ̑vje, n. die Colonnade, der Säulengang, Jan., Nov.- C.
  7. slǫ̑ščina, f. die Eintracht, Blc.-C., ogr.- C.
  8. slota, f. regnerisches Wetter, Regen mit Schnee, Rez.- C.
  9. slotati, -am, vb. impf. stürmen und regnen, Rez.- C.; (tudi: slutati, C.).
  10. slotav, adj. regnerisch, Rez.- C.
  11. slòv, slóva, m. 1) der Ruf, Mur.- Cig., Jan., Met., Rog.- Valj. (Rad); velik s. gre za njim, man rühmt ihm vieles nach, Dol.- Cig.; po Dolenjskem se je razširil slov, LjZv.; — 2) der Vulgarname: hiša ima slov: pri Matevžu, Litija; — tudi: slǫ̑v, Valj. (Rad).
  12. 1. slóva, f. 1) der Ruf: dobre slove biti, Jap.- C.; dobra slova kosti omasti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Buchstabe, kajk.- Valj. (Rad).
  13. 2. slóva, f. = sloba, slovo (Abschied), kajk.- Valj. (Rad).
  14. slovę́čən, -čna, adj. = sloveč, C.
  15. slovę́čina, f. die Berühmtheit, der Ruhm, Podkrnci- Erj. (Torb.); vsa ta slovečina raka ni pokvarila, Erj. (Izb. sp.).
  16. slovę́čnost, f. die Berühmtheit, Nov.- C.
  17. slovẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) slovenisieren, C., nk.; — 2) ins Slovenische übersetzen, Cig., Jan., nk.
  18. slovẹ̑nje, n. das Berühmtsein, der Ruhm, der Ruf, Mur., C., Mik. (Et.); imajo dobro ime ali slovenje, Trub.; slovenje od njega je šlo po vsej Siriji, Jap. (Sv. p.).
  19. slovẹ́nji, adj. = slovenski, Guts.
  20. slovẹ̑nski, adj. slovenisch.
  21. slovẹ̑nščina, f. die slovenische Sprache.
  22. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
  23. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
  24. slovę́snost, f. 1) die Feierlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; (slọ̑vesnost, Mur.); — 2) = slovstvo, knjištvo, Jan., Nov., nk.; ( rus.).
  25. slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
  26. slọ̑vez, m. = sloves 1), Ravn.
  27. slovı̑t, adj. berühmt, Jan., Nov., ZgD.- C.; sloviti Romulus, Jsvkr.; slovita abecedarska vojska, Navr. (Kop. sp.); glorreich, Blc.-C.; vielbekannt: bila je slovita, zlasti po Gorenjskem, zadruga rokovnjačev, Jurč.
  28. slovítən, -tna, adj. = slovit, Jan., C.; slovitna gospoda, slovitna svetost, Jsvkr.
  29. slovíti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem den Abschied geben, Gor.; = iz službe poditi: kjer je služil, povsod so ga slovili, Polj.; slovili jih bomo, wir werden ihnen (die Wohnung) kündigen, Ljub.; — s. se, Abschied nehmen, sich verabschieden, Cig., Jan., C., Zora; s. se pri kom, sich bei jemandem beurlauben, Cig.
  30. slovítiti, -ı̑tim, vb. impf. berühmt machen, C.
  31. slǫ̑vka, f. die Silbe, Mur., Cig., Jan., nk.; — hs.
  32. slǫ̑vkati, -am, vb. impf. syllabieren, Cig., Jan., ogr.- M.
  33. slovkováti, -ȗjem, vb. impf. = slovkati, Jan.
  34. slovljénje, n. das Abdanken, das Entlassen, Cig.
  35. slǫ̑vnica, f. die Grammatik, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C., nk.; (slovníca, Cv.).
  36. slǫ̑vničək, -čka, m. dem. slovnik; ein kleines Wörterbuch, Levst. (Nauk).
  37. slǫ̑vničən, -čna, adj. Grammatik-, grammatisch, Jan., nk.
  38. slǫ̑vnik, m. das Wörterbuch, Jan., Nov., Levst. (Nauk); mali s., das Handwörterbuch, Cig.; — češ.
  39. slǫ̑vniški, adj. 1) die Grammatik betreffend, grammatisch, Cig., Jan.; ( prim. slovnica); — 2) lexikalisch, Jan.; ( prim. slovnik).
  40. slovọ̑, -ę́sa, n. 1) der Abschied; s. vzeti, jemati od koga, česa, Abschied nehmen; priti po s., kommen, um Abschied zu nehmen; s. dati komu, jemandem den Abschied geben, ihn aus dem Dienste entlassen; na tri dni ima s., er hat drei Tage Urlaub, Mur.; brez slovesa oditi, Cig.; odpuščen s slovesom, verabschiedet, DZ.; s. dati grehu, die Sünde lassen; (ogr. Slovencem v tem pomenu rabi: sloba: slobo vzeti; prim. sloba); — 2) slóvọ, gen. slóva, das Wort, Jan., kajk.- Valj. (Rad); — der Buchstabe, Alas., ogr.- C.
  41. slovọ̑jemȃnje, n. das Abschiednehmen, M., Kres.
  42. slovosklȃdje, n. die Wortfügung, Jan. (H.).
  43. slǫ̑vstəvce, n. dem. slovstvo; eine kleine Literatur, Levst. (Zb. sp.), nk.
  44. slǫ̑vstvən, -stvəna, adj. die Literatur betreffend, literarisch, Literatur-, Cig., Jan., nk.; slovstvena kradba, das Plagiat, Cig. (T.).
  45. slǫ̑vstvənik, m. der Literat, nk.
  46. slǫ̑vstvọ, n. die Literatur, Cig., Jan., nk.
  47. slovstvováti, -ȗjem, vb. impf. literarisch thätig sein, sich mit der Literatur beschäftigen, Bes., UčT.
  48. sloza, f., Mur., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.), SlGor.- C., pogl. solza.
  49. slǫ́žən, -žna, adj. 1) übereinstimmend: s. čemu, ogr.- C.; — 2) einträchtig, Jan., nk.; ( hs.); — 3) složna ploskev, die Verwachsungsfläche ( min.), Cig. (T.).
  50. slǫ́žnost, f. die Einträchtigkeit, Jan., ogr.- C., nk.
  51. slučȃj, m. ein zufälliges Ereignis, Jan., Nov.- C., nk.; — der Fall, Cig. (T.), nk.; na s., eventuell, Cig. (T.); — der Zufall, nk.; — hs.
  52. slučȃjən, -jna, adj. zufällig, accidental, Cig. (T.), Z., nk.
  53. slučajeslǫ̑vje, n. die Casuistik, Jan. (H.).
  54. slučȃjnost, f. die Zufälligkeit, die Casualität, Cig. (T.), nk.; — die Eventualität, Jan. (H.).
  55. slučíti se, -ím se, vb. pf. sich begeben, sich ereignen, Cig.; — hs.
  56. slȗg, m., Erj. (Torb.), pogl. 2. sluga.
  57. 1. slúga, -e, m. der Diener, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., nk.; Vsak vojak ima svoj'ga slugo, Npes.-K.
  58. 2. slúga, f. die Nacktschnecke (limax cinereoniger), Cerkno- Erj. (Torb.); — prim. sluz.
  59. slúginja, f. die Bedienerin, die Magd, die Zofe, C.
  60. slugováti, -ȗjem, vb. impf. Diener sein, dienen, C.
  61. slȗh, m. 1) das Gehör, der Gehörsinn; tenek s. imeti, ein feines Gehör haben, Cig., Fr.- C., nk.; težkega sluha biti, harthörig sein, Cig.; — 2) das Hören: na prvi sluh se vam morda čudno zdi, Cv.; besedo po sluhu zapisati (nach dem Gehör), Slom.- C.; — 3) das Gerücht: ni sluha ne duha od njega; es ist von ihm gar nichts zu hören, er ist verschollen; — 4) = osluh, senec, die Schläfe, vzhŠt.- C.; na sluhe hukati otroku, Pjk. (Črt.).
  62. sluhoslǫ̑vje, n. = zvokoslovje, die Akustik, Cig., Jan.
  63. sluhǫ̑vən, -vna, adj. Gehör-: sluhǫ̑vni živec, der Gehörnerv, Jan.
  64. sluhǫ̑vnica, f. (troba) s. = slušalo, Cig. (T.).
  65. sluhovòd, -vǫ́da, m. der Gehörgang, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  66. slúka, f. = sloka, Jan., Mik., (sljuka) Erj. (Z.).
  67. slušȃljka, f. prsna s., das Stethoskop, h. t.- Cig. (T.).
  68. slušȃłnica, f. der Hörsaal, nk.
  69. slušálọ, n. das Hörrohr, der Hörtrichter, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), Zora.
  70. slušȃtelj, m. der Zuhörer, Cig. (T.); der Hörer (an einer Universität), nk.; (po drugih slov. jezikih).
  71. slušȃteljstvọ, n. die Zuhörerschaft, die Hörerschaft, nk.
  72. slúšati, -am, vb. impf. 1) hören; z uhom slušamo, ogr.- Valj. (Rad); — anhören, Cig., Jan.; — 2) Folge leisten, folgen, befolgen: s. koga, kaj, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Kast., Goriš.- Cv., nk.; njegove besede neso bile slušane, Dalm.; učim ga in učim, ali kaj, ko ne sluša, Kras- Erj. (Torb.).
  73. slušȃvəc, -vca, m. der Befolger: nikar poslušavci božje besede, temuč slušavci v nebo pridejo, Trub.- C.
  74. slȗšən, -šna, adj. Gehör-, Jan., Cig. (T.); slušni živec, der Gehörnerv, slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Cig. (T.).
  75. sluškováti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Fr.- C.
  76. slȗštvọ, n. die Dienstbarkeit: trdo s., C., Bas.
  77. slȗt, m. der Verdacht: na slutu imeti koga, Jan., Cig. (T.), Mik.; — die Ahnung, Valj. (Rad).
  78. slȗtək, -tka, m. der Ruf, der Ruhm, C., Z., Črniče ( Goriš.).
  79. slútən, -tna, adj. ahnungsvoll, C.
  80. slúti, -slóvem, -slújem, vb. impf. 1) berühmt sein, Mur., Cig., Str.; Rogačka voda (slatina) na daleč sluje, C.; to vino jako sluje, Svet. (Rok.); slul je za prvega lovca, LjZv.; dobro slovem, ich bin in gutem Rufe, V.-Cig.; močno s., viel Aufsehen machen, Cig.; — 2) lauten, Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; slove v našem jeziku, Krelj; očenaš slove, Trub.- C.; takova pridiga drugači slove, Trub. (Post.); pravilno slove tako-le, Žnid.; obligacije slovoče na prinesitelja, DZ.; — 3) sluje se = pravi se, govori se, Cig., C.
  81. slútiti, slȗtim, vb. impf. 1) schließen lassen, voraussehen lassen: na dobro sluti, die Chancen stehen gut, Cig. (T.); vedel sem, da to ne sluti na dobro, Erj. (Izb. sp.); — po čem slutiš? wie siehst du aus? (wie schlecht siehst du aus?), BlKr.- M.; — 2) ahnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; ( hs.).
  82. slȗtje, n. der Ruf: slabo s.; s. je od njega, C.
  83. slȗtnja, f. die Ahnung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; takrat ga slutnja ni prevarila, Erj. (Izb. sp.); — hs.
  84. slȗtva, f. der Ruf, der Ruhm, C.; v slutvi biti, berühmt sein, C.
  85. slȗtvọ, n. der Ruf, die Berühmtheit: o tem gre veliko slutvo, ta človek je v velikem slutvu, GBrda.
  86. slutvo-, stavi se pred samostalnike s pomenom: dem Namen nach, After-, Schein-, Pseudo-: slutvo-gospodar, človek, ki je po imenu gospodar, a po resnici gospodari kdo drug ( "dem Namen nach Herr", Mik.), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); naši slutvo-pisatelji, slutvo-učenjaki, nk.
  87. slȗz, f. der Schleim, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; sklepna sluz, der Gelenkschleim, Cig. (T.); — hs.
  88. slȗzast, adj. schleimig, Dol.; — schleimartig, Jan.
  89. slúzav, adj. schleimig, Jan., Cig. (T.).
  90. slúzavəc, -vca, m. sluzavci, die Schleimthiere (gastrozoa), Cig. (T.).
  91. slȗzəc, -zca, m. der Schleimstoff, Jan.
  92. slúzən, -zna, adj. schleimig, Schleim-, Jan., Cig. (T.), C.; slȗzni cuker, der Schleimzucker, sluzno kisanje, die Schleimgährung, sluzna kislina, die Schleimsäure, Cig. (T.); sluzna koža, die Schleimhaut, Levst. (Nauk); — schlüpfrig, Vrt.
  93. sluzẹ́ti, -ím, vb. impf. nässeln: rana mi še zdaj sluzi (ist noch feucht), Opače Selo- Erj. (Torb.); — prim. slizeti, solzeti.
  94. sluzína, f. der Schleim, Jan.
  95. slȗznica, f. die Schleimhaut, Cig. (T.), Erj. (Z.), DZ.; — die Schleimschichte, Erj. (Som.).
  96. sluznják, m. das Schleimthier, C.
  97. slȗž, m. der Dienstlohn, der Taglohn, Mik., Raič (Slov.), SlGor.- C., SlN.
  98. slúža, f. die Dienerin, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  99. služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.
  100. služȃbnica, f. die Dienerin.

   87.097 87.197 87.297 87.397 87.497 87.597 87.697 87.797 87.897 87.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA