Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (87.397-87.496)

  1. slẹpíca, f. 1) die Blinde, Cig.; — 2) die Ofenkachel, Cig., Bes., DZ., Št.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) eine Art Brett, Blc.-C.; das Fournierbrett, Z.; — 4) die Blendlaterne, Jan., Bes.; — 5) die Nieswurz (helleborus), C., Nov., Cv., DSv.; zelena s. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), C.
  2. slẹpìč, -íča, m. 1) = slepar, Pliskavica (Kras); — 2) die Blindschleiche (anguis fragilis), Mur., C., Erj. (Ž.), Dalm., Rez.- Valj. (Rad), Št.; — 3) das noch schlummernde Gewächsauge ( bes. an der Rebe), Vrtov. (Vin.); — 4) der Wurmfortsatz des Dickdarms, Erj. (Som.).
  3. slẹpíłən, -łna, adj. blendend: slepilna luč, Cig.; — bethörend, gaukelhaft, Jan.; illusorisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  4. slẹpílọ, n. das Blendwerk, das Trugbild, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C., Vrt., Koborid- Erj. (Torb.); — vzdušno ali zračno s., die Luftspiegelung, Cig. (T.), Žnid., Nov.
  5. slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
  6. slẹpı̑tva, f. die Blendung, C.
  7. slẹpìv, -íva, adj. trügerisch, Z.
  8. slẹpı̑vəc, -vca, m. der Blender, Cig.; — der Täuscher, der Bethörer, der Verführer, Cig., Jan.
  9. slẹpı̑vka, f. die Bethörerin, die Gauklerin, Cig.
  10. slẹpívost, f. das Trügerische (als Eigenschaft), Z., Blc.-C.
  11. slẹ̑plja, f. ein blindes Weib, Cig.
  12. slẹpljénje, n. das Blenden; — das Bethören.
  13. slẹpljìv, -íva, adj. blendend, Mur.; — trügerisch, Mur.; slepljivi svet, Levst. (Zb. sp.).
  14. slẹpnjáti, -ȃm, vb. impf. = pri slabi luči kaj delati, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  15. slepočíca, f. die Schläfe, Blc.-C.; — prim. hs. slepo oko, die Schläfe.
  16. slẹpomı̑škati se, -am se, vb. impf. "blinde Kuh" spielen, Jan. (H.).
  17. slẹpọ̑st, f. die Blindheit, Mur., Cig., Jan.; vrojena s., Ravn.- Valj. (Rad); — die Verblendung, Cig.
  18. slẹpóta, f. die Blindheit; črna s., der schwarze Star, Cig., Jan., C., Erj. (Som.), DZ.; = jasna s., Z., Strp.; bela s., der weiße Star, Žnid.; siva s., der Krystallstar, Cig.; der graue Star, Strp.; kurja s., die Nachtblindheit, Z.; mesečna s., die Mondblindheit (eine Pferdekrankheit), DZ.
  19. slepótən, -tna, adj. blödsichtig, Z.; — blind ( fig.), Jan.; slepotno, blindlings, Z.
  20. slẹpotíca, f. die Blende ( min.), V.-Cig., Cig. (T.).
  21. slẹpotı̑ja, f. = sleparstvo, Cig., Jan.
  22. slẹpovǫ́ž, m. die Blindschleiche, Mur., Cig., C., Danj.- Mik., vzhŠt.
  23. slẹpútati, -am, vb. impf. herumtasten (wie ein Blinder), Z.
  24. slẹ̑z, m. der Eibisch (althaea officinalis), Mur., Cig., Jan., C., Mik., Tuš. (R.); = beli s., M.; rožasti s., die Pappelrose (althaea rosea), Tuš. (R.); = rdeči s., C.; — die Malve (malva), Meg., Štrek.
  25. slẹzèn, -ę́na, m. neka rastlina, Vreme- Erj. (Torb.).
  26. slẹzę̑n, f. = 1. slezena, Jan.
  27. 1. slẹzę̑na, f. 1) die Milz, Dict.- Mik., Guts., Mur., V.-Cig., Met., DZ., Erj. (Som., Ž.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = 1. slezenica, die Milzsucht, V.-Cig.; — (solzȇna, Lašče- Erj. [Torb.], slázena [ nam. solzena], Kor.- Erj. [Torb.], suzȃna, Rib.- Mik.).
  28. 2. slẹzę̑na, f. das Pappelkraut, die Malve (malva), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. slez.
  29. slẹzę̑nast, adj. = slezeničen, Cig.
  30. 1. slẹzę̑nica, f. 1) dem. 1. slezena; die Milz, Mur.; — 2) slẹzeníca, die Milzsucht, Cig., Jan.
  31. 2. slẹzę̑nica, f. das Schneewasser, Rez.- C.; — prim. slezeti.
  32. slẹzeníčən, -čna, adj. milzsüchtig, Cig.
  33. slẹzenı̑čnik, m. das Milzkraut, Jan.
  34. slẹzenjìv, -íva, adj. milzkrank, Jan.
  35. slẹzę̑nọ, n. = 1. slezena, die Milz, Meg., Alas., Jan., Celovška ok.; (slazánọ, Rož.- Kres).
  36. slẹzę̑novəc, -vca, m. die Malve (malva), Jan., (selz-) Cig.; divji s., die wilde Malve oder Rosspappel (malva silvestris), (selz-) Tuš. (R.).
  37. slẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. = slizeti, sluzeti, langsam tröpfelnd fließen: med slezi, C.; — rinnen: sod slezi, C.
  38. slẹzína, f. = sleznica, Cig.
  39. slẹ̑znica, f. die Malve, Jan.; sleznice, Malven (malvaceae), Tuš. (R.).
  40. slẹzóta, f. ein schleimichtes Ding, V.-Cig.
  41. slẹ̑zov, adj. Eibisch-, Cig., Jan.; s. čaj, der Eibischthee, Cig., Jan.
  42. slẹ̑zovina, f. das Eibischkraut, Cig.
  43. slíba, f., Vrtov. (Km. k.), pogl. sviba.
  44. slíbovina, f., Nov.- C., Rihenberk- Erj. (Torb.), pogl. svibovina.
  45. slíčən, -čna, adj. 1) ähnlich, C., nk.; — 2) conform, Jan.; — congruent, Cig., Jan.; — hs.
  46. slíčiti, -im, vb. impf. reimen, Cig. (T.).
  47. sličnoglȃsje, n. die Onomatopöie, Cig. (T.).
  48. sličnoglȃsnica, f. ein onomatopoetisches Wort, Cig. (T.).
  49. slíčnost, f. 1) die Ähnlichkeit, C., nk.; — 2) die Conformität, Jan.; — die Congruenz, Cig., Jan.
  50. slı̑k, m. = rima, der Reim, Cig. (T.), Zora.
  51. slíka, f. das Abbild, das Bild, Cig., Jan., nk.; das Gemälde, Jan., nk.; s. iz (vsakdanjega) življenja, das Genrebild, Cig. (T.); — ( pren.) das Bild (eine Schilderung), nk.; — hs.
  52. slı̑kanje, n. das Abbilden, das Malen, nk.; s. na mokrem, die Frescomalerei, Cig. (T.); s. polti, die Carnation, Cig. (T.).
  53. slı̑kati, -am, vb. impf. abbilden, malen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  54. slikopìs, -písa, m. die Ikonographie, Cig. (T.); — hs.
  55. slikovı̑t, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.), nk.
  56. slikovı̑tost, f. das Malerische: s. slovenskih pokrajin, Navr. (Let.).
  57. slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
  58. slínast, adj. speichelicht, Mur.; — slinasta cesta, eine schlüpfrige Straße, Z.; — mit Speichel belegt oder beschmutzt, begeifert, Cig., M.
  59. slínav, adj. voll Speichel, mit Speichel belegt, geiferig; — schlüpfrig, Mur.; schlatzig: slinava steza, C.
  60. slínavəc, -vca, m. 1) = slinav deček, der Geiferbart, Cig.; = der Rotzbube, Fr.- C.; — 2) die Schnecke, Guts.
  61. slínavica, f. (žleza) s., die Speicheldrüse, Cig. (T.).
  62. slínavka, f. 1) slinava ženska, die Speichlerin, Mur.; — 2) die Speicheldrüse, Cig., Nov.; ustna, trebušna s., Erj. (Som.); podušesna s., die Ohrspeicheldrüse, Strp.; — 3) eine nasse Erdart, M., Kr.- Valj. (Rad).
  63. slínavost, f. der Speichelfluss, Cig., Jan.
  64. slı̑nəc, -nca, m. 1) = slinav človek, Cig., Burg. (Rok.); — 2) der Kriecher, Cig.
  65. slı̑než, m. = slinec, Cig.
  66. slíniti, slı̑nim, vb. impf. 1) mit Speichel befeuchten, Mur.; angeifern, Cig.; — 2) s. se, geifern, Mur., Cig.; — schlüpfrig sein (o potu), C.; — s. se okoli koga, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, scherwenzeln; s. se komu, pred kom.
  67. slinı̑vka, f. = slinavka 2), die Speicheldrüse, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  68. slinják, m. der Speichelgang, Strp.
  69. slínjav, adj. = slinav, Z.
  70. slínjavka, f. = slinavka 3), eine Art lehmige, schleimichte Erde, Nov.- C.; lehmige Kalkerde, Cig.
  71. slínjenje, n. 1) das Anspeicheln; — 2) das Geifern, Mur.; — der Speichelfluss, Cig.; — 3) das Schmeicheln, die Kriecherei, Cig.
  72. slı̑nkati, -am, vb. impf. = izbirljiv biti v hrani (zlasti o živini), Podkrnci- Erj. (Torb.).
  73. slinotòk, -tǫ́ka, m. der Speichelfluss, Jan.
  74. slinovína, f. der Speichelstoff, das Ptyalin, Cig., Jan.
  75. slinovǫ̑dnica, f. der Speichelgang, Cig.
  76. slípa, f. das Labkraut (galium aparine), Medv. (Rok.).
  77. slípav, adj. klebrig, Z.
  78. slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.- Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Litija, (slipovka) Štrek., LjZv.
  79. slı̑š, m. = sluh, das Gehör, GBrda.
  80. slišȃj, m. die Hörweite, Jan. (H.).
  81. slišȃłnik, m. das Hörrohr, Cig.
  82. slišálọ, n. das Gehörorgan, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; tudi: slíšalọ, Valj. (Rad).
  83. slíšanje, n. das Hören.
  84. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
  85. slíšən, -šna, adj. hörbar, vernehmbar, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vidne, slišne, čutne šibe božje, Cv.
  86. slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  87. slišljìv, -íva, adj., Cig., Jan., ogr.- C., pogl. slišen.
  88. slíšnost, f. die Hörbarkeit, die Vernehmbarkeit, Cig.
  89. slı̑v, slíva, adj. zwetschkenblau, Mur., Cig.; bläulich, Mik.
  90. slíva, f. die Pflaume, bes. die Kriechenpflaume (prunus insititia), na zapadu; = češplja, die Zwetschke, der Zwetschkenbaum (prunus domestica), na vzhodu; cesarska s., die Kaiserpflaume, damaščanska s., die Damascenerpflaume, Cig., Tuš. (R.); rumena s., die Wachspflaume, Cig.; — divja ali pasja s., der Schlehdorn (prunus spinosa), C.
  91. slívast, adj. zwetschkenblau, Cig., C.; bläulich, Dict.
  92. slı̑vəc, -vca, m. eine Art große Zwetschke, vzhŠt.- C.
  93. slívica, f. dem. sliva; 1) kleine Pflaume, kleines Pflaumenbäumchen; — 2) die Schlehe, SlGor.- C.; tudi: divja s. ali bogova s., C.
  94. slivík, m. = slivnik, Erj. (Izb. sp.).
  95. slı̑vje, n. coll. eine Pflaumenpflanzung.
  96. slı̑vkast, adj. bläulich, Cig.
  97. slı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).
  98. slı̑vnica, f. 1) der Zwetschkendörrofen, Mur., vzhŠt.- C., Danj. (Posv. p.); — 2) die Schlüsselblume (primula), C.
  99. slı̑vnik, m. der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.
  100. slı̑vnjak, m. 1) der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.; — 2) das Pflaumenmus, jvzhŠt.

   86.897 86.997 87.097 87.197 87.297 87.397 87.497 87.597 87.697 87.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA