r (86.997-87.096)

86997. skozniti, -im, vb. impf. wachen, ogr.- C.
86998. skoznìv, -íva, adj. wachsam, sorgfältig, C.
86999. skoznovȃnje, n. das Wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
87000. skoznováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — s. na kaj, auf etwas achten, ogr.- C.
87001. skǫ̑žnja, f. das Loch, C., Vrt., Levst. (Rok.); — prim. skvožnja.
87002. skǫ̑žnjast, adj. löcherig, Vrt.
87003. skubáč, m. der Haarraufer, das Raufholz (bei den Weißgerbern), Cig.
87004. skubáča, f. = rovnica, die Reute, Jan.
87005. skubačíca, f. die Rupferin, vzhŠt.
87006. skȗbəc, -bca, m. der Rupfer, Cig., Jan.
87007. skubeníca, f. die Raufwolle, Cig.
87008. skubenína, f. das Pflücksel, Cig.
87009. skúbenje, n. das Rupfen; s. gosi, die Raufe der Gänse, Cig.
87010. skubẹ́vati, -am, vb. impf. zu rupfen pflegen, Glas.- Cig.
87011. skȗbež, m. 1) das Ausraufen (der Haare), Habd.- Mik.; — 2) = trebež, krčevina, das Gereut, Jan.
87012. skubíca, f. die Rupferin, Cig.
87013. skúbiti, -im, vb. impf., Z., vzhŠt., pogl. skubsti.
87014. skúbsti, skúbem, vb. impf. rupfen: ptico, perje s.; s. si iz glave lase, Pjk. (Črt.); sukno s. (noppen), Cig.; — ( fig.) s. koga, jemanden rupfen (= nach und nach um das Seinige bringen), Cig.
87015. skúcati, -am, vb. impf. = šepati in pocencavati, BlKr.- DSv.
87016. skúčati, -ím, vb. impf. ächzen, winseln, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
87017. skúčiti, -im, vb. pf. beugen: s. vrat, Zora; — s. se, niederkauern, Z.
87018. skudẹ̑la, f., pogl. skodela.
87019. skȗha, f. 1) etwas Gekochtes, Mur.; eine gekochte Speise, C., ogr.- Valj. (Rad); nič skuhe ne dobijo, samo kruha in vina, jvzhŠt.; — das gekochte Schweinefutter, C.; — 2) soviel einmal gekocht wird, das Gericht: graha še za dve skuhi imamo, Št.- C.
87020. skúhati, -ȗham, vb. pf. gar kochen, abkochen, kochen; mleko si s.; trikrat klobaso skuha, potlej jo proda (o skopuhu), Cig.; kar si je skuhal, naj pa jẹ́ = was er sich eingebrockt, mag er auch essen, Cig.; — ausbrauen, Cig., Jan.; s. ol, Cig.; — ( fig.) aushecken, Cig.; nekaj so gotovo skuhali na shodu, jvzhŠt.; s. se, sich entspinnen, Cig.; nekaj se bo skuhalo iz tega, jvzhŠt.; — verdauen, Mur., Cig.; verbrennen (vom starken Reif), Cig.; — (einen Meiler) niederkohlen, V.-Cig.
87021. skȗhljaj, m. = kolikor se enkrat skuha, das Gericht: en s. krompirja, Notr.
87022. skújati se, -am se, vb. pf. zu schmollen anfangen, schmollend von einem Versprechen oder einem sonstigen Vorhaben zurücktreten, untreu werden; vsi povabljenci so prišli, nobeden se ni skujal; kralj obljubi ljudstvo spustiti: kadar pa šiba odjenja, se kralj spet skuja, Ravn.- Valj. (Rad); — das Nest verlassen (vom Vogelweibchen), Cig., C.
87023. skȗka, f. = skunkač (?): skuke, krohalnice in druge ostudne žabe, LjZv.; — prim. skučati.
87024. skȗla, f. 1) = tvor, ulje, ogrc (ako je gnojen), Vas Krn- Erj. (Torb.); — das Zahngeschwür, Cig., C., Št.- Štrek. (LjZv.); — ein Geschwür am Halse der Pferde, C.; — ein Geschwür in der Klauenspalte der Rinder, Z.; — eine Hitzblatter, Rez.- Baud.; — eine Art Ausschlag, Tolm.; — 2) = krasta, die Wundenkruste, die Narbe, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
87025. skúlav, adj. 1) voll Geschwüre, vzhŠt.; skulava čeljust, C.; — 2) = krastav: skulave roke, vzhŠt.
87026. skȗləc, -lca, m. 1) der Tropfstein, der Stalaktit, Z.; — der Drüsenstein, Z.; — 2) neka zel: der Steinbruch (saxifraga), Z.; (ščulec, Medv. [Rok.]).
87027. skȗlica, f. dem. skula; 1) ein kleiner Abscess, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — die Hitzblatter, C.; — 2) die flaschenförmige Erweiterung eines Bogenganges im Ohr, die Ampulle (ampulla), Erj. (Som.).
87028. skulíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
87029. skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
87030. skȗnkač, m. die Unke, Valj. (Rad).
87031. skȗnkačəc, -čca, m. der Laubfrosch (rana calamita), Valj. (Rad).
87032. skȗnkati, -am, vb. impf. jammern, Ščav.; — prim. skučati.
87033. skùp, skúpa, m. der Inbegriff (complexus), ( phil.), Cig. (T.).
87034. skùp, adv. zusammen; vsi s., alle miteinander, Mur., Cig.; — iz: vzkup, Levst. (Sl. Spr.).
87035. skȗpaj, adv. zusammen; s. biti; s. kositi; s. imeti kaj s kom; vsi s., alle miteinander.
87036. skupčàn, -ána, m. skupčani so skupni posestniki kakega zemljišča, pos. pašnikov, Ig (Dol.), Notr.
87037. skȗpčati, -am, vb. pf. zusammenhäufeln, aufhäufeln, M., Z.
87038. skȗpčina, f. gemeinsamer Besitz, Notr.
87039. skȗpčinski, adj. zum gemeinsamen Besitz gehörig, C., Notr.
87040. skúpčiti, -kȗpčim, vb. pf. concentrieren: s. se, sich concentrieren, Jan.
87041. skȗpək, -pka, m. die Gruppe, Jan., C.; s. zemljišč, ein Grundcomplex, Cig., Jan.; — das Aggregat, Cig.
87042. skúpən, -pna, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich, Gesammt-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skupna molitev, Z.; skupno prebivanje, das Zusammenwohnen, C.; skupna svota, die Gesammtsumme, Cig. (T.); collectiv, cumulativ, Cig., Jan., Cig. (T.); skupno ime, das Collectivum ( gramm.), Cig. (T.); skupni pojem, der Collectivbegriff, Cig. (T.).
87043. skupíčək, -čka, m., pogl. izkupiček.
87044. skupílọ, n., pogl. izkupilo.
87045. skupína, f. die Gruppe, Jan., Cig. (T.), C., DZ., Cel. (Ar.), nk.
87046. skupínoma, adv. gruppenweise, Jan. (H.).
87047. 1. skupíti, -ím, vb. pf. zusammenhäufeln, versammeln, sammeln, Cig., Jan.; s. se, sich zusammenrotten, sich ansammeln, Cig., Jan.
87048. 2. skúpiti, -im, vb. pf. durch Verkauf lösen; pogl. izkupiti.
87049. skúpljanje, n. das Sammeln: s. vojakov, Cig.
87050. 1. skúpljati, -am, vb. impf. ad 1. skupiti; häufen, sammeln, Cig.; s. se, sich sammeln, Cig., Zora.
87051. 2. skúpljati, -am, vb. impf. = skupljavati, Mur.
87052. skupljávati, -am, vb. impf. = 2. skupljevati, aufkaufen, zusammenkaufen, Mur., Met.
87053. 1. skupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. skupiti; sammeln, Jan., C.
87054. 2. skupljeváti, -ȗjem, vb. impf. zusammenkaufen, aufkaufen, Mur., Met.; suhe slive skupljuje, Jurč., Dol., jvzhŠt.; skupljevala je ježice, LjZv.
87055. skȗpnik, m. der Mitbenützer, der Miteigenthümer: skupnika sta n. pr. dva, ki imata v eni kleti skupaj vino, C., ali če dva svoja vola vkup vprežeta, C.
87056. skúpnost, f. 1) die Gemeinsamkeit, nk.; — 2) die Gesammtheit, Cig., Jan.; das Ensemble, Jan., Cig. (T.); — 3) der Aggregatzustand, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
87057. skȗpoma, adv. haufenweise, C.; čebele skupoma domov lete, če se kaka nevihta bliža, Por.; gruppenweise, Jan.
87058. skupovȃnje, n. das Zusammenkaufen, der Einkauf, Cig.
87059. skupováti, -ȗjem, vb. impf. zusammenkaufen, einkaufen, Dict.
87060. skupovína, f. das Miteigentum, Svet. (Rok.).
87061. skȗpstvọ, n. die Körperschaft: volivsko s., der Wahlkörper, DZ.
87062. skȗpščina, f. 1) die Körperschaft, die Corporation, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Versammlung, Jan.; s. ljudskih učiteljev, DZ.; ( prim. hs. skupština).
87063. skȗt, m. der Ekel, C.; nekak skut čutim, Notr.
87064. 1. skúta, f. der Ekel, C.; s. me sili, es ist mir übel (zum Erbrechen), Jan., C.
87065. 2. skúta, f. das Meiden des väterlichen Haufes (aus Trotz): na skuto iti, na skuti biti, sich außerhalb des Hauses herumtreiben, SlGor.- C.; — das Meiden des Nestes (vom Vogelweibchen), C.
87066. 3. skúta, f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.- C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Savinska dol., Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.- Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).
87067. skútast, adj. topfenartig, quarkig, Cig., Jan.
87068. skútati se, -am se, vb. impf. = skitati se, SlGor.- C.
87069. skútən, -tna, adj. Topfen-, Quark-, Cig., Jan.
87070. skútiti, skȗtim, vb. impf. ekelhaft machen, SlN.- C.; — skuti se mi kaj, es ekelt mich etwas an, ich verschmähe es, Cig., C.
87071. skútiti se, skȗtim se, vb. pf. das Nest verlassen (vom Vogelweibchen), vzhŠt.- C.; — s. se komu, jemandem abtrünnig werden, ihn hilflos heimlich verlassen, C.
87072. 1. skȗtnica, f. die Adoptivtochter, C.
87073. 2. skȗtnica, f. 1) neka juha skuhana od skute, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) das Quarkbehältnis, Cig.
87074. 1. skȗtnik, m. 1) der Adoptivsohn, C., Nov., BlKr.; — 2) der Mitsäugling, Z.
87075. 2. skȗtnik, m. 1) der Quarkkorb, Cig.; — 2) = nedozorel leščnik brez jedra, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) der gemeine Afterquendel (peplis portula), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
87076. skutnják, m. der Quarkbehälter, Cig.
87077. skuza, f., ogr.- Mik., pogl. skolza, solza.
87078. skuzáti, -ȃm, vb. impf., Alas., pogl. skezati, genügen.
87079. skúžiti, -im, vb. pf. verpesten, Mur.
87080. skvantáti, -ȃm, vb. pf. zusammenschwätzen.
87081. 1. skvásiti, -im, vb. pf. durchgähren lassen, durchsäuern, Cig.; — s. se, ausgähren, durchsäuert werden, Cig.
87082. 2. skvásiti, -im, vb. pf. zusammenschwätzen; kar se doma skvasi, ne razglasi, Jan. (Slovn.).
87083. skvȃžnja, f. die Spalte, die Ritze, Jan.; ( stsl., rus.); — prim. skvožnja.
87084. skvę́čiti, -kvę̑čim, vb. pf. verkrümmen, zerknicken, C., ZgD., Trst. (Let.), jvzhŠt.
87085. skvę̑ka, f. etwas Verkrümmtes o. Zerkrümmtes, C.
87086. skvekáti, -ȃm, vb. impf. = čvekati: tja v en dan sk., Jap. (Prid.).
87087. skvę́nčati, -ím, vb. impf. jammern, winseln, M., Z.; matere vse blede skvenče, Ravn.; — prim. skvičati.
87088. skvíčati, -ím, vb. impf. winseln, C.
87089. skvı̑k, m. das Gewinsel, der Jammer, C.
87090. skvíka, f. = skvik, C.
87091. skvǫ̑žnja, f. = skožnja, luknja: skvožnjo prevrtati, Erj. (Torb.).
87092. slà, f. die Lust, das Verlangen, Mur., Cig., Jan.; sla mu (lisjaku) pride do mesa, Vod. (Izb. sp.); sla in mik po posebnih grižljajih, Ravn.; sla me je (do) česa, Cig.; Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit', Vod. (Pes.); Hodite, kamor vedno sla vas vleče! Preš.; Kdor se v sli pozabi, Roka tvoja zgrabi, Kes ga pokori, Levst. (Zb. sp.); — die Wollust, Cig., Jan., M.
87093. slàb, slába, adj. 1) unkräftig, schwach; človek je slaba stvar, der Mensch ist ein schwaches Geschöpf; slaba palica; — slab glas, eine schwache Stimme; slabe oči imam, slabo vidim, ich bin schwachsichtig, ich sehe schlecht; slaba glava, slab spomin; prav slab je, er ist sehr krank; — 2) nicht gut, schlecht; slabo vino; slaba pot; slabo vreme; slabi verzi; — slaba leta, Missjahre; slaba kupčija, schlechte Geschäfte; slaba plača, geringe Bezahlung; slabi zgledi, schlechte Beispiele; slabi nameni; slabo gospodariti; slabo mi je, prihaja, es ist, wird mir übel; na slabem, slabšem biti, schlecht, schlechter daran sein; slabo je, slaba je, es geht schlecht.
87094. slabčè, -ę́ta, m. der Schwächling, Cig.
87095. slabè, -ę́ta, m. der Schwächling, Cig.
87096. slȃbəc, -bca, m. der Schwächling, V.-Cig., Jan., Vod. (Pes.).

   86.497 86.597 86.697 86.797 86.897 86.997 87.097 87.197 87.297 87.397  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani