r (86.797-86.896)

86797. skljukáč, m. = sključek, vzhŠt.- C.
86798. skljúkati, -kljȗkam, vb. pf. biegen, krümmen, kröpfen, Cig.
86799. skljúkniti se, -kljȗknem se, vb. pf. sich krümmen, sich bücken, ("skljunoti se," vzhŠt.- C.).
86800. skljukòt, adv. s. hoditi, gebückt einhergehen, vzhŠt.- C.; ( nam. v skljukot?).
86801. skljuváti, -kljújem, vb. pf. mit dem Schnabel zerhacken, zerpicken.
86802. sklobasáti, -ȃm, vb. pf. zusammenschwatzen.
86803. sklòg, sklǫ́ga, m. das Gerüst, Z.; mrtvaški s., die Todtenbahre, C., ob Pesnici ( vzhŠt.)- Nov.; — prim. skolke (?).
86804. sklojza, f., C., Mik., pogl. solza.
86805. sklòn, sklóna, m. 1) die Endung, der Casus, Cig., Jan., nk.; — 2) der Abhang eines Berges, C., Raič (Slov.); na obeh straneh doline se dvigujejo strmi skloni, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, Slovan.
86806. sklon, adj. = naklonjen, Cig. (T.); žena mi je sklona, C.; — prim. rus. sklonnyj.
86807. sklončkati, -am, vb. pf. (an die Thüre) anklopfen, ogr.- M.; ( nam. vzk-).
86808. sklónək, -nka, m. die Neige, Jan.
86809. sklonílọ, n. die Casusendung, Jan. (H.).
86810. sklonı̑t, adj. abschüssig, abgedacht, Mur., Cig.
86811. 1. sklóniti, -klǫ̑nem, vb. pf. = 2. skloniti, (-im): poklekne, se sklone v tla, Ravn.
86812. 2. sklóniti, -klǫ̑nem, vb. pf. = 3. skloniti, (-im): sklone se na postelji, Ravn.; sklone se kvišku, LjZv.; ( nam. vzk-).
86813. 1. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. abdachen, Cig.; sklonjen, abdachig, Jan.
86814. 2. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. zusammenbiegen, C.; s. se, sich beugen, sich bücken, Jan., Zora; pred noge ti je vržen biser: skloni se in poberi ga! Naprej- Jan. (Slovn.).
86815. 3. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. emporrichten, aufrichten, Cig.; visoko svojo postavo je sklonil s stola, Jurč.; — s. se, sich in die Höhe richten, sich aufrichten; po koncu se s., Jurč.; pripognil se je in se zopet sklonil, jvzhŠt.; — ( nam. vzk-).
86816. sklonı̑tost, f. die Abgedachtheit, die Abdachung, Mur., Cig., Jan.
86817. sklóniv, adv. aufrecht, Cig.; s. hoditi, s. držati, Vod. (Izb. sp.); ( part. praet. I. ad 3. skloniti, nam. vzkl-).
86818. sklonost, f. die Geneigtheit, Cig. (T.), DZ.; s. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
86819. sklòp, sklópa, m. 1) die Zusammenfügung, kajk.- Mik.; — 2) gorski s., der Gebirgsknoten, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; čutnični sklop, der Nervenknoten, Bleiw.- Cig.; — s. ljudi, ein Haufen Leute, C.; s. ovac., eine Herde Schafe, Z.; — 3) die Fuge, kajk.- Mik.; — 4) eine Falle für größere Thiere, C.
86820. sklópəc, -pca, m. 1) die Leiste, C.; — 2) die Schlagfalle, C.
86821. sklópiti, -klǫ̑pim, vb. pf. zusammenfügen, Habd.- Mik., Cig. (T.), vzhŠt.- C.; roke s., die Hände falten, C., Zora; — vereinigen, Guts.- Cig., C.; — s. se, sich zu einem Bunde vereinigen, sich verbinden, Guts.- Cig.; — s. se, zusammenpassen, Prip.- Mik.
86822. sklǫ̑pnica, f. die Schachtel, Guts.- Cig., Jan., C.
86823. sklópniti, -klǫ̑pnem, vb. pf. zusammenthun: s. marelo, Svet. (Rok.).
86824. sklopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = klopotati, Z., Let.
86825. sklopótəc, -tca, m. die Charfreitagsratsche, Gor.
86826. sklǫ̑žnja, f. = kložnja, C., Z.
86827. sklȗt, m. etwas Ekelhaftes, Abscheuliches: der Schmutz, das Ungeziefer, C.; ein abscheulicher Mensch (psovka), C.; — prim. skut.
86828. sklúta, f. ein abscheuliches Weib (psovka), C.; — prim. skuta.
86829. sklútən, -tna, adj. ekelhaft, abscheulich, C.; — prim. skuten.
86830. sklútiti, -im, vb. impf. 1) ekelhaft machen, beschmutzen, C.; — 2) s. se česa, vor einer Sache Ekel empfinden, C.; — ptič se skluti, der Vogel meidet das Nest, C.: — prim. skutiti.
86831. skmę́tovati, -ujem, vb. pf. das Feld bestellen: nisem si še nič skmetoval, Dol.- M.
86832. skǫ́ba, f. 1) die Leiste, Jan., Mik.; — 2) die Klammer, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s skobo speti, stisniti, klammern, Cig., Jan.; — (po drugih slov. jez.).
86833. skobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hinauf kriechen, hinaufkrabbeln, Cig., Jan.; = s. se, Cig., M., jvzhŠt.; ( nam. vzk-).
86834. skobáliti se, -ȃlim se, vb. pf. s. se na konja, in plumper, ungeschickter Weise das Pferd besteigen, Jurč.; ( nam. vzk-).
86835. skóbəc, -bca, m. der Sperber oder Finkenhabicht (astur nisus), Erj. (Ž.), Štrek.; — prim. kobec.
86836. skǫ́bəlj, -blja, m. 1) das Schabmesser, C.; — 2) der Hobel, Mur., Mik. (Et.).
86837. skǫ̑bəljnik, m. die Hobelbank, Z.
86838. skǫ́bica, f. dem. skoba; eine Art starke Schindel aus Eichenholz für Thüren, C.
86839. skobíliti se, -ı̑lim se, vb. pf. s. se z voza = nerodno se spraviti z voza, Dol.
86840. skọ̑blja, f. das Schabeisen, Cig., Jan.; sodarska s., Cig.; s skobljo pogladijo notranjo stran novega škafa, Notr.; — das Ausfleischmesser der Gerber, Cig.; — eine Art Hobel, Valj. (Rad); der Gerbehobel der Böttcher, Cig.
86841. skọ̑bljanəc, -nca, m. nav. pl. skobljanci, Hobelspäne, (skub-) Z.
86842. skọ̑bljanica, f. der Hobelspan, Cig.
86843. skọ̑bljanje, n. das Schaben, Cig.
86844. skọ̑bljati, -am, vb. impf. schaben, Cig.; — hobeln, Cig., Jan., C.; škrinjar skoblja ("skubla") deske, Ravn. (Abc.).
86845. skǫ́bljič, m. dem. skobelj; ein kleiner Hobel, C.
86846. skǫ́bljiti, -im, vb. impf. schaben, Cig., Jan.; doge s., Cig.; kost s., einen Knochen benagen, Cig.; — hobeln, Mur., Danj. (Posv. p.).
86847. skobotovəc, -vca, m. der Pfeifenstrauch (philadelphus), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
86848. skǫ́cati, -ǫ̑cam, vb. impf. = stokati, BlKr.- Let.
86849. skocnjáti, -ȃm, vb. pf. zerraufen, Z.
86850. skočȃj, m. die Sprungweite, Cig. (T.).
86851. skȏčək, -čka, m. neki pajek: der Baumhüpfer (aranea truncorum), Cig., Kr.- Valj. (Rad); — die Heuschrecke, Cig.
86852. skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.- Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.
86853. skóčica, f. der Floh, Mik., Notr.
86854. skočídalọ, n. der Wasserfall, ( nam. skočílo, skočidlo?) Šenpas- Erj. (Torb.).
86855. skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.- Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
86856. skȏčkati, -am, vb. pf. springen (v otročjem govoru).
86857. skočljìv, -íva, adj. = skočen, C.
86858. skǫ̑čnica, f. das Sprungbein, Erj. (Z., Som.), Cig. (T.).
86859. skočník, m. 1) das Gefälle: voda ima dober skočnik, Svet. (Rok.); — 2) der Bachwasserfall, Cig.; — der Wasserfall über dem Mühlrade, Z.; — 3) = majhni žleb nad mlinskim kolesom, Poh.; — 4) die Heuschrecke, C.
86860. skočnják, m. die Küchenschabe: pukoši ali skočnjaki, navadno "grili" imenovani, Pjk. (Črt.).
86861. skočnọ̑st, f. die Flinkheit: imel je toliko skočnosti, da je o pravem času smuknil pod mizo, Jurč.
86862. skodẹ̑la, f. die Schale, Mik.; (skud-) Cig., Jan., C.
86863. skodẹ̑lica, f. dem. skodela; (skud-) Cig., Jan., DZ., Vrt.
86864. skǫ̑dəłnik, m. der Schindelnagel, Cig.
86865. skǫ̑dla, f. die Schindel, Dict., Mur., Cig., Met., Mik., DZ.; na streho so zlezli in njega (bolnika) skozi skodle doli spustili s posteljo vred, Jap. (Sv. p.); — prim. lat. scandula, die Schindel, Mik. (Et.).
86866. skǫ̑dlast, adj. Schindel-, Mur., Cig.; skodlasta streha, Mur., ZgD.; — geschindelt, Cig.
86867. skǫ̑dlica, f. dem. skodla; das Schindelchen, Cig.
86868. skodljáti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen: lase s., Z.; s. se, kraus werden, Cig.
86869. skojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, erziehen, Krelj- M.; dete s., Dalm.; ( nam. vzk-).
86870. skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.- C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; ( prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.- DSv. V. 286.
86871. skǫ́kati, -ǫ̑kam, vb. impf. = stokati, BlKr.
86872. skǫ́kavica, f. pijača, ki jo dajo voznikom, kadar pripeljejo vino in je (skokaje?) zlože, BlKr.
86873. skǫ̑kica, f. = bolha: skokice in lazice = bolhe in uši, BlKr.
86874. skǫ̑koma, adv. sprungweise, Cig., Jan., Žnid.; — im Galopp, Mur., Cig., Jan.; s. dirjati, Cig.; — über Hals und Kopf, Cig.; s. bežati, Levst. (Zb. sp.).
86875. skokonòg, -nǫ́ga, m. der Langfuß, Dict., Cig.
86876. skokonòg, -nǫ́ga, adj. leichtspringend, schnellfüßig, Nov., SlN.
86877. skokonǫ́žən, -žna, adj. schnellfüßig, Jurč.
86878. skokopèt, -pę́ta, adj. = skokonog, Z.
86879. skokòt, -óta, m. v skokote, im Galopp: v skokote jo ubere dimka, SlN.
86880. skokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. hüpfen, springen: potoček skokota črez kamenati strmec, SlN.
86881. skolāstičən, -čna, adj. k skolastiki spadajoč, scholastisch, Cig. (T.).
86882. skolāstik, m. srednjevečni modroslovec, der Scholastiker, Cig. (T.).
86883. skolāstika, f. srednjevečno modroslovje, die Scholastik, Cig. (T.).
86884. skółčiti, -kȏłčim, vb. pf. lendenlahm machen, Cig.; — s. se, sich das Hüftbein verrenken, Rib.- M.; — pogl. izkolčiti.
86885. skolę́bniti, -ę̑bnem, vb. pf. s. v stojo, den Stehschwung machen, Telov.; ( nam. vzk-?).
86886. 1. skolẹ́hati, -am, vb. pf. stolpern und dann fallen, Mur.
86887. 2. skolẹ́hati, -am, vb. pf. sich mühsam aufraffen, sich mühsam ans die Beine stellen, Jan., C.; mož skoleha in v sredo zbora stopi, Ravn.; — convalescieren, genesen, Cig., C.; = s. se, Dict., Cig., Trub.; na noge se s., Burg.; ( nam. vzk-).
86888. skolẹ́hniti, -ẹ̑hnem, vb. pf. sich aufrichten, aufstehen, Z.; ( nam. vzk-).
86889. skolẹ́nčiti, -ẹ̑nčim, vb. pf. die Kniefessel anlegen: kravo s., jvzhŠt.
86890. skǫ̑ljčən, -čna, adj. Muschel-, LjZv.
86891. skǫ̑ljčnica, f. das Muschelbein, Erj. (Som.).
86892. skǫ̑ljka, f. die Muschel, Erj. (Ž.), nk.; — po drugih slov. jez.
86893. skółke, f. pl. die Bahre: na skolkah ležati, Cig.; na skolke dejati, Jurč.; (skolki, m. pl., Jan.).
86894. skółza, f., C., pogl. solza; (skuza, Mik.).
86895. skółzək, -zka, adj. = sklizek, schlüpfrig, Habd.- Mik.
86896. skomati, -am, vb. impf. 1) leidenschaftlich verlangen, schmachten, Z.; — 2) sehr in Sorgen sein, bekümmert sein, C.

   86.297 86.397 86.497 86.597 86.697 86.797 86.897 86.997 87.097 87.197  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani