Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (86.397-86.496)

  1. sı̑pnat, adj. rollig, Cig.
  2. sı̑pnica, f. 1) die Streusandbüchse, Cig., Jan.; — 2) = žitnica, der Kornboden, Jan.
  3. sı̑pnik, m. das Loch im Beutel oder Mühlentrichter, das Rumpfloch, Cig.
  4. sípniti, sı̑pnem, vb. pf. schütten, C.
  5. sipòt, -óta, m. schweres Athmen, C.
  6. sipóta, f. die Engbrüstigkeit, C.
  7. sipotljìv, -íva, adj. engbrüstig, C.
  8. sipovína, f. sandige Erde, Cig.
  9. sísa, f. = sesec, kajk.- Valj. (Rad).
  10. sísati, -am, vb. impf. = sesati, Jan.
  11. sı̑sək, -ska, m. 1) = sesec, die Brustwarze, Jan.; — 2) die Kinderdutte, Cig.; — 3) das Mundstück der Tabakpfeife, Vrt.; — prim. sesek.
  12. sískati, -am, vb. impf. zischen, Mur.; durch die Zähne zischen, V.-Cig.
  13. sísovəc, -vca, m. die geknäuelte Simse (juncus conglomeratus), Medv. (Rok.).
  14. sistēm, m. sestav, sestava, das System.
  15. sistemātičən, -čna, adj. systematisch, Jan., nk.
  16. sistemātika, f. sestavoslovje, die Systematik.
  17. sistēmən, -mna, adj. sestaven, systematisch, Cig. (T.).
  18. sı̑t, m. die Binse (scirpus), Habd.- Mik., Cig., Jan., Valj. (Rad); — (tudi: sı̑t, f., kajk.- Valj. [Rad]).
  19. sìt, síta, adj. satt; kruha sit; do sitega se najesti, sich satt essen; (do sita, Ben.- Kl., LjZv.); — sit biti česa, einer Sache überdrüssig sein; sit sem prepira; sit sem te poslušati; — prepir tako poravnati, da bo volk sit in koza debela = Streitende so vergleichen, daß keiner dabei zu kurz kommt, Cig.
  20. síta, f. = sit, die Binse, Cig.; močvirska s., die Teichbinse (heleocharis palustris), Tuš. (R.).
  21. 1. sítast, adj. siebartig, Cig., Jan.; sitasta kost, das Siebbein, das Riechbein, V.-Cig.
  22. 2. sítast, adj. binsicht, Cig.
  23. sítce, n. dem. sito; ein kleines Sieb.
  24. sı̑təc, -tca, m. = sit, die Binse, Valj. (Rad).
  25. sı̑tək, -tka, m. = sitec, Valj. (Rad).
  26. sítən, -tna, adj. lästig; sitne reči; sitno mi je; s. človek, ein lästiger, capriziöser, griesgrämiger Mensch; ne bodi s.! s. kakor muha; — prim. nem. ( dial.) sättig (v istem pomenu).
  27. sítič, m. die Eberwurz (carlina acaulis), Cig., C.
  28. sitína, f. = sitje, Cig., Valj. (Rad).
  29. sitíšče, n. der Sättigungspunkt ( chem.), h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  30. sítiti, sı̑tim, vb. impf. 1) satt machen, sättigen, Mur., Cig., Jan.; lačen sem bil, in vi ste me sitili, Str.; saturieren ( chem.), Cig. (T.); — 2) nicht fressen oder trinken wollen: konj se siti, kadar neče tega, kar se mu ponuja, Gor.; — 3) sititi se = siten biti, lästig sein, Cig., C., Burg. (Rok.); fantalini se sitijo, Ljub.; s. se okoli koga, jemandem beschwerlich fallen, Cig.
  31. sitı̑vəc, -vca, m. der Sättiger, Cig.
  32. sı̑tje, n. coll. Binsen, Guts., Cig., Jan., C., DZ., jvzhŠt.
  33. sı̑tka, f. das Siebbein, Z., Erj. (Som.).
  34. sı̑tnež, m. = siten človek, ein lästiger Mensch.
  35. 1. sı̑tnica, f. 1) = sitna ženska; — 2) neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
  36. 2. sı̑tnica, f. 1) der Beutel in den Mühlen, Cig., Jan., M.; — 2) der Fliegenschrank, V.-Cig., C.; = s sitastimi mrežami pokrita shramba za meso, Svet. (Rok.); — 3) = sitka, das Siebbein, Cig.
  37. 1. sı̑tnik, m. = sitnež, Mur.
  38. 2. sı̑tnik, m. die Schmiele (aira), Medv. (Rok.).
  39. sitnják, m. = sitnež, C.
  40. sitnjáti, -ȃm, vb. impf. = sitnariti, vzhŠt.
  41. sitnóba, f. 1) die Lästigkeit, die Beschwerde; — 2) ein lästiger Mensch: ti si prava sitnoba! jvzhŠt.
  42. sítnost, f. 1) die Lästigkeit, die Grämlichkeit; s. raztresati, Cig.; sitnost(i) prodajati, lästig fallen; — 2) ein lästiger Mensch: idi in ne pridi tako kmalu, sitnost! Jurč.
  43. sítọ, n. das Haarsieb; ( pren.) na drobno sito koga dejati, jemanden durchhecheln; — der Beutel in der Mühle, Cig.
  44. sítost, f. die Sattheit; do sitosti jesti; — die Sättigung, die Saturation (als Zustand) ( chem.), Cig. (T.); — barve se ločijo po sitosti, Žnid.
  45. sítostən, -stna, adj. česar je človek kmalu sit, sättigend, Mur., M.; fižol je sitostna jed, vzhŠt.
  46. sítovəc, -vca, m. = sit, die Binse, C., Mik., vzhŠt.
  47. sitovı̑t, adj. binsenreich, Cig.
  48. sı̑tovje, n. = sitje, M.
  49. situācija, f. položaj, die Situation, Cig. (T.), nk.
  50. sìv, síva, adj. grau; sivi lasje; sivi oblaki; siva krava; — ves siv je že, er hat schon ganz graues Haar.
  51. síva, f. = sivka, ime sive krave, C.
  52. siváč, m. der Lavendel, C.
  53. sivák, m. ein graues Schwein, C., kajk.- Valj. (Rad).
  54. sı̑vče, -eta, m. ein graues Thier, Jan.; der Grauschimmel, Jan.; — der Esel, Levst. (Zb. sp.).
  55. sı̑včək, -čka, m. dem. sivec; 1) ein Mensch mit grauem Haupte, der Greis; — 2) ein graues Thier; bes. die graue Hummel, Cig., C., Gor.- M.
  56. sı̑vəc, -vca, m. 1) der Graukopf ( zaničlj.), Cig., Jan.; — 2) ein graues Thier: der Esel, Cig.; ein grauer Ochs; der Grauschimmel, Mur., Cig., Jan.; — die graue Lerche, C.; — 3) sivci, die einzelnen grauen Haare, C.; — 4) neka trta, Svečina ( Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.; — 5) der Graustein, Cig. (T.).
  57. sivẹ̑nje, n. das Grauwerden.
  58. sivẹ́ti, -ím, vb. impf. grau werden; lasje mu že sivijo; — megla sivi, der Nebel gefriert zu Rauhreif, es bildet sich Rauhreif, Z., Gor.
  59. sivíca, f. neka trta, SlGor.- Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; — = potočnica, das Vergissmeinnicht, C.
  60. sivína, f. das Grau.
  61. sivíti se, -ím se, vb. impf. = siveti, Cig., M., Dol.; — dan se sivi, der Morgen graut, Cig.
  62. sivjáča, f. neka goba, C.; tudi: neko jabolko, C.
  63. sı̑vka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.- Mik., Št.- Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
  64. sı̑vkast, adj. graulich, blassgrau.
  65. sı̑vkica, f. neka goba, Danj. (Posv. p.); — prim. sivka 3).
  66. sı̑vkljat, adj. graulich, Mur., Cig.
  67. sı̑vko, m. der Grauschimmel, Mur., Cig., C.; — ein grauer Ochs, C.
  68. sı̑vnik, m. der Thonschiefer, Cig., C.
  69. sivobẹ̑łkast, adj. grauweiß, Cig.
  70. sivǫ́ga, f. ime sivi svinji, C.
  71. sivoglàv, -gláva, adj. mit grauem Haupte; s. starček.
  72. sivoglȃvčək, -čka, m. dem. sivoglavec, Z.
  73. sivoglȃvəc, -vca, m. der Graukopf.
  74. sivolàs, -lása, adj. grauhaarig.
  75. sivolȃsəc, -sca, m. der Graukopf, Z., nk.
  76. sivolȃska, f. ein grauhaariges Weib, Z., nk.
  77. sivolísast, adj. graugefleckt, Cig.
  78. sivoluskínast, adj. grauschuppig, Cig.
  79. sívonja, m. = sivec, sivo živinče, BlKr.- DSv.
  80. sivoòk, -ǫ́ka, adj. grauäugig, Jan.
  81. sívost, f. die Grauheit.
  82. sívoška, f. ime sivi kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  83. sivóta, f. = sivost, Cig.; — der Dämmerschein, Šol.; ( prim. siviti se).
  84. sivozelèn, -éna, adj. graugrün, Cig.
  85. sivožȏłt, adj. graugelb, Cig.
  86. sivúga, f. ime svinji, kajk.- Valj. (Rad).
  87. sížən, -žna, adj. schwerathmig, Cig., Rib.- Mik.; — prim. siga.
  88. skȃba, f. der Fettropfen auf der Suppe, C.
  89. skȃbica, f. dem. skaba, vzhŠt.-Caf ( Let.).
  90. skȃbljica, f. = skaba, C.
  91. skacáti, -ȃm, vb. pf. etwas Böses vollbringen, verüben, vzhŠt.- C.
  92. skáčiti, -kȃčim, vb. pf. = razkačiti, Cig., C.
  93. skȃje, f. pl. die Abfälle beim Schmieden, Cig., Strp.
  94. skȃka, f. das Schachspiel, Jsvkr.- Valj. (Rad); — prim. it. scacchi.
  95. skakáč, m. 1) der Springer, Cig., Jan.; skakači, die Springer, eine Secte des 16. Jahrhundertes, Pjk. (Črt. 23.); — 2) egipetski s., die ägyptische Springmaus (dipus aegyptius), Erj. (Ž.); — (hrost) s., der Springkäfer, Cig.; — 3) = konjič pri šahu, LjZv.
  96. skakȃj, m. 1) na s. jezditi, im Galopp reiten, Mur.; Kmet prijezdi na skakaj, Danj. (Posv. p.); na s. (springend) plesati, Danj. (Posv. p.); — 2) die Sprungweite, Cig.; — 3) die Heuschrecke ("skákaj") Rez.- Baud.; ( prim. skakelj).
  97. skakáłən, -łna, adj. zum Springen dienend; skakȃłna palica, der Springstock, (damit über einen Graben zu springen), V.-Cig.; skakalna deska, das Sprungbrett, Telov.
  98. skákalica, f. 1) das Gespringe, Cig.; — 2) der Schnellkäfer (elater sp.), (skakálica) Trebuša (Tolm.)- Erj. (Torb.).
  99. skakalı̑n, m. der Springer, der Springinsfeld, Cig.
  100. skakalíšče, n. der Springort, der Springplatz, Cig.; — der Einsprung, die Einsprungstelle bei einem Thiergarten, Cig.

   85.897 85.997 86.097 86.197 86.297 86.397 86.497 86.597 86.697 86.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA