Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (85.897-85.996)

  1. seliščnína, f. die Steuer vom Grunde, auf dem ein Haus steht, V.-Cig.
  2. selı̑tən, -tna, adj. die Übersiedelung, das Ausziehen betreffend: selı̑tna doba, die Auszugszeit, Cig.; ( nam. selitven).
  3. selı̑təv, -tve, f. die Wohnungsveränderung, die Siedelung; svobodna s., die Freizügigkeit, Jan.; ptičja s., der Vogelstrich, Jan.; s. narodov, die Völkerwanderung, Jan.
  4. séliti, sę́lim, vb. impf. s. koga, jemandes Siedelung besorgen; — s. se, die Wohnung, den Wohnsitz verändern, siedeln; o. sv. Jurju se bomo selili; ptiči se selijo, die Vögel ziehen weg.
  5. selitnína, f. die Übersiedelungskosten, Jan.
  6. selı̑vəc, -vca, m. der Wanderer: sokol s., = sokol selec, der Wanderfalke, Cig.
  7. selı̑vka, f. das Wanderthier, Nov.- C.; ptice selivke, Zugvögel, Jan., Cig. (T.).
  8. seljáča, f. = kmetica, Valj. (Rad).
  9. selják, m. = kmet, Mur., V.-Cig., Jan., C., Valj. (Rad), nk.
  10. seljàn, -ána, m. der Dorfbewohner, kajk.- Valj. (Rad); = kmet, Jan.
  11. 1. seljȃnka, f. 1) = kmetica, Valj. (Rad); — 2) das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); ( češ., polj.).
  12. 2. seljȃnka, f. die Silge (selinum), Cig., C., Medv. (Rok.); — prim. lat. selinum (?).
  13. seljȃnski, adj. 1) = seljaški, Jurč.; — 2) idyllisch, Cig., Jan.
  14. seljȃnstvọ, n. die Landbevölkerung, Jan. (H.).
  15. seljáški, adj. = kmetski, Zv.
  16. seljȃštvọ, n. die Bauernschaft, Bes.
  17. sẹ̑lje, n. coll. die Saatfrüchte, das Getreide, C., Mik., vzhŠt.; — prim. silje.
  18. seljénje, n. das Siedeln; seljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  19. sẹ̑łnica, f. der Säekorb, Dol.
  20. sełník, m. der Übersiedelnde: nadeti kakor svetojurski selniki, Jurč.
  21. sełnína, f. das Auszugsgeld, Cig.
  22. sélọ, n. 1) der Platz, worauf das Haus steht, der Baugrund, die Baustätte, Cig., Jan., C.; selo kopati, den Grund zu einem Gebäude graben, jvzhŠt.; — 2) die Ansiedelei, der Ort einer Colonie, Cig., Jan.; der Wohnsitz, Jan., Zora; die Ortschaft, Levst. (Nauk); der Weiler, V.-Cig., Jan.; na sę́lih, auf dem Lande, C.
  23. 1. sę̑łski, adj. Land-, Dorf-, ländlich, dörflich, Cig., Jan.; selsko plemstvo, der Landadel, Cig.; selsko veselje, die Landlust, Jan.; selske občine, die Landgemeinden, Levst. (Nauk).
  24. 2. səłskì, adj. Boten-, Cig.
  25. səlstvọ̀, n. 1) die Botschaft, Meg., Dict., Cig., Jan.; s. poslati, Trub., Dalm.; žalostno pošto ali s. prejeti, Skal.- Let.; — 2) das Botenwesen, Cig.
  26. selzena, f., Z., Pohl. (Km.), Mur., pogl. 1. in 2. slezena.
  27. selzenovəc, -vca, m., Cig., Tuš. (R.), pogl. slezenovec.
  28. sẹ̀m, adv. her, hieher; pojdi sem; s. ter tja, hin und her, tudi: hin und wieder, hie und da, Mur., Cig., nk.; sem ter tam, hieher und dorthin, M.; sem ter tam na pašo hodijo ovce, Dalm.; s. pa tam hoditi, auf u. ab gehen, jvzhŠt.; sem-le, hieher; do sem = do tod, Cig.
  29. səmánji, adj. Markt-; s. dan; semanji ustav, die Marktordnung, Levst. (Nauk); — Feiertags-: semanje oblačilo, Gor.- Cig., ZgD.
  30. səmánjica, f. = semanje oblačilo, Jan., ZgD.
  31. semca, f., Cig., pogl. osemec.
  32. sẹ́me, -mena, n. 1) der Same; laneno, praprotno, salatno itd. s.; nekoliko žita za s. pustiti; sẹ̑mena, (-ę̑na), Samenarten; — ( fig.) s. nesložnosti sejati; — 2) das Gezücht: vražje s., die Höllenbrut; — pravo s. je, er ist mir ein rechtes Früchtel, ein schönes Kräutel (= ein loser Bube); seme ti semensko! Jurč.; — 3) ptičje s., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); tudi: das Lungenkraut (pulmonaria officinalis), Josch; — cigansko s., blauer Steinklee (melilotus caeruleus), Josch.
  33. sẹmę̑n, adj. samentragend, Jan.; — zum Samen bestimmt: semena pšenica, Z.
  34. sẹ́menast, adj. samentragend, Cig.
  35. sẹmenàt, -áta, adj. viel Samen enthaltend, Cig.
  36. sẹ́mence, n. dem. seme; najmanjše semence je gorčično seme, Ravn.
  37. sẹ́menčəce, n. dem. semence; (semę̑nčəce), ogr.- Valj. (Rad).
  38. sẹ́menčək, -čka, m. der Zeisig, C.
  39. sẹ́menica, f. 1) die des Samens wegen angebaute Pflanze, das Samengewächs, Cig., Jan., Nov.; bes. der weibliche Hanf, der Saathanf, Cig., Jan., jvzhŠt.; — die Samenrübe, Štrek.; — = zeljna glava za seme puščena, C.; — der zur Besamung in einem Gehau stehen gelassene Baum, der Samenbaum, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — 2) das Samenthierchen, Cig.
  40. sẹmeník, m. 1) das Samengefäß, Cig.; die Samenhülle, Cig. (T.); — 2) der Distelfink, der Stieglitz (carduelis nobilis), Fr.- C.
  41. sẹmenína, f. das Gesäme, Jan.
  42. sẹmeníščan, m. der Zögling eines Seminars, der Seminarist, C.
  43. sẹmeníšče, n. 1) die Samenschule, die Samenculturstation, Cig., Nov., SlN.; — 2) das Seminar, besonders das Priesterseminar, Cig., Jan., nk.
  44. sẹmenı̑ščnik, m. der Seminarist, nk.
  45. sẹmenítən, -tna, adj. samenreich, Fr.- C.
  46. səmə̀nj, səmnjà, m. der Markt, Alas., Dict., Mur., Jan., Mik., Trub., Dalm., nk., Gor.; — das Kirchweihfest, das Patrociniumfest, C., Gor., Kor., GBrda; — səmə̀nj, gen. sənjmà, Dol.; — (iz: senjem).
  47. sẹmenjáča, f. 1) die Samenpflanze, Z.; — 2) = das Samengehäuse, Jan.
  48. sẹmenják, m. 1) der Samenbehälter, das Samengefäß, Cig., Jan.; — die Samenkolben, bes. der Kukuruzkolben, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) = semenščak 2), der Samenbaum, Jan. (H.); — 3) der Nummulitenkalk, h. t.- Cig. (T.).
  49. sẹ́menje, n. Samengattungen; die Sämerei, Cig., Jan., C.; tudi: semę̑nje.
  50. sẹ́menka, f. der weibliche Hanf, C.
  51. sẹmenojẹ̑dka, f. ein samenfressendes Thier, der Samenfresser, Cig. (T.).
  52. sẹmenotòk, -tǫ́ka, m. der Samenfluss (bolezen), Cig., Jan.
  53. sẹ́menski, adj. 1) Samen-; semenska koža, die Samenhaut, Cig. (T.); — als Samen dienend: semensko žito; semenski krompir, semenska repa, detelja; — aus Samen hervorgewachsen: semenski les, angeflogenes Holz, Cig.; semenska rast, Slom.- C.; — 2) seme ti semensko! du loser Bube! Jurč.
  54. sẹmenščák, m. 1) das Samengewächs, C.; — 2) der Samen- o. Mutterbaum, Cig., Jan., Nov.- C.
  55. sẹ̀mkaj, adv. hieher; (semkaje, Dalm.).
  56. səmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. = zmleti.
  57. səmnjeváti, -ȗjem, vb. impf. markten, Jan., C.; pogl. senjmovati.
  58. səmnjína, f. das Marktgeschenk, Jan.
  59. səmnjíšče, n. der Marktplatz, Jan., DZ., Zora; pogl. senjmišče.
  60. sẹ́mo, adv. = sem, Mur., Jan.; semo tamo, hin und her, ogr.- C.
  61. sẹmùč, conj. = temveč (iz: sem več, Mik. (V. Gr. III. 147.)); Jaz nisem moj, semuč sem tvoj, Stara cerkvena pesem- Levst. (Rok.).
  62. sə̀n, snà, m. 1) der Schlaf, Meg., Dict., Guts., V.-Cig., Boh.- M., Trub., ogr.- Mik., Erj. (Som.), Loška dol.- Erj. (Torb.); iz sna se obuditi, Trub.; v snu, im Schlafe, Trub., Dalm.; = v sneh, ogr.- Raič ( Let.); trd sen, Dict.; — 2) der Traum, Meg., Cig., Jan., Skal.- M., Rez.- Kl.; v snu, im Traume, (v sni) Krelj, Kast.
  63. 1. sẹ́na, f. = sẹ́dno, Cig., Jan.; (sena n. pl. nam. sedna, Gor.- Levst. [ LjZv.]).
  64. 2. sēna, f. = senesov grm, der Sennesbaum (cassia senna), Guts., Cig.
  65. senagółtən, -tna, adj., Mur., Jap. (Prid., Sv. p.), Gor.; (snag-) Rog.- Valj. (Rad); menda nam. samogolten.
  66. sẹ́nast, adj. = sednast, Jan., Levst. ( LjZv.); — prim. 1. sena.
  67. senāt, m. starejšinstvo, der Senat.
  68. sẹ̑nca, f. der Schatten; v senci ležati; senco komu delati; vedno ga spremlja kakor senca; črna s., der Kernschatten, Cig. (T.).
  69. 1. sẹ́nce, n. dem. seno, das Heu, ogr.- C.
  70. 2. səncè, -à, n. = senec, die Schläfe: desno, levo s., Kr.; dual. səncì, pl. səncà ( gen. sənə̀c), Erj. (Torb. = Let. 1883, 237.); (sə̀nce, Podgorje (Gor.)- Štrek. [Let.]; "sànce", Ravn. [Abc.]).
  71. sẹncegòn, -gǫ́na, m. der Schattenführer (o Merkuriju), Cig.
  72. sẹncepìs, -písa, m. = senopis, Jan. (H.).
  73. sẹncevòd, -vǫ́da, m. = sencegon, Cig.
  74. sẹ̑nčanje, n. das Schattieren, Cig.
  75. sẹ̑nčati, -am, vb. impf. 1) beschatten: košata lipa senča hiši sprednjo stran, LjZv.; — 2) schattieren, Cig.
  76. sẹ́nčəce, n. dem. 1. sence (seno); ostreče s., Npes.- Pjk. (Črt.).
  77. sẹ̑nčən, -čna, adj. schattig, Schatten-; senčna stran, s. kraj.
  78. sẹ́nčenje, n. = senčanje: malarsko s., Vod. (Izb. sp.).
  79. sẹ̑nčevən, -vna, adj. = senčen, Schatten-: senčevna hišica, ogr.- C.
  80. sẹ̑nčica, f. dem. senca.
  81. sẹnčílọ, n. der Lichtschirm, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — der Augenschirm: ako je treba otroke močne svetlobe čuvati, nosijo naj senčilo, ne pa temnih naočnic, Žnid.
  82. sẹ̑nčina, f. eine schattige Stelle, ein schattiger Ort, C., Npes.-Vraz; die Schattengegend: senčina kake gore, Dalm.; — der Schattengang, V.-Cig.; — der Schatten, Jan., C.
  83. sẹ́nčiti, sẹ̑nčim, vb. impf. 1) beschatten, überschatten, Mur., Cig., Jan.; — 2) = s. se: Abraham je senčil pod drevesom pri vratih, Ravn.; — 3) s. se, den Schatten genießen, im Schatten ruhen, Cig., Jan.; ptice se senčijo, Slom.- C.
  84. sẹ̑nčje, n. die Schattenseite, Cig.
  85. sẹ̑nčnat, adj. schattig; s. kraj; senčnato drevo.
  86. sẹ̑nčnatost, f. die Schattigkeit, Cig.
  87. sẹ̑nčnica, f. 1) das Schattenhäuschen, die Laube, Cig., Jan., M., nk.; — 2) črta s., die Schattenlinie ( math.), Cig. (T.).
  88. sẹ̑nčnik, m. 1) = solnčnik, der Sonnenschirm, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) = senčilo, der Lichtschirm, Cig., Jan., C.; postaviti luč za s., Glas.
  89. sənə̀c, -ncà, m. der Schlaf (die Schläfe) am Kopfe, Alas., Boh., C.; in je njemu klin prebila skozi njegov senec, Dalm.; v senca venec zadirati, Ravn.; nav. pl. senci, die Schläfe(n).
  90. sənə̀k, -nkà, m. dem. sen; das Schläfchen, ogr.- C.
  91. 1. sẹnę̑n, adj. Heu-; seneni drob, der Heustaub, die Heublümchen; senene vile, die Heugabel; senen voz, ein Heuwagen.
  92. 2. sənę̑n, adj. = zaspan, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  93. 1. senę́nəc, -nca, m. = sanenec, saninec, Dol.
  94. 2. sẹnę́nəc, -nca, m. die Heumilbe, Jan. (H.).
  95. sēnesov, adj. s. grm, der Sennesstrauch (cassia), Tuš. (B.).
  96. sənežljìv, -íva, adj. schläfrig, Fr.- C.
  97. senı̑, f. pl. = sani, der Schlitten, Jan., Kr.
  98. 1. sẹníca, f. die Heuscheuer, der Heuboden, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Levst. (Pril.), Nov., Svet. (Rok.), Kr.; vrabci so na senici izpod slame čivkali, Jurč.
  99. 2. seníca, f., Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), pogl. sinica.
  100. 1. sẹník, m. der Heuboden, die Heuscheuer, der Heuschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Vrt., Kres.

   85.397 85.497 85.597 85.697 85.797 85.897 85.997 86.097 86.197 86.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA