Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (85.697-85.796)

  1. sẹ́čevina, f. die Mahd, Vrsno (pod Krnom)- Erj. (Torb.).
  2. səčevòd, -vǫ́da, m. der Harnleiter, Erj. (Som.).
  3. sẹ́či, sẹ́čem, vb. impf. 1) = sekati: Tod sekla bodo bridka jekla, Greg.; — umhauen, fällen: drevesa s., C., M., Tolm.; — 2) mähen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm., Kor.; Zdaj kleplje koso, Zdaj seče ž njo travo, Npes.-K.
  4. sę́či, sę́žem, vb. pf. den Arm nach einem Ziele ausstrecken, langen; s. pod posteljo, pod mizo; z roko v žep s., mit der Hand in die Tasche fahren; v roko s. komu, jemandem die Hand reichen; v roke sva si segla, wir reichten uns die Hände; memo s., fehlgreifen; s. črez kaj, überlangen; s. po kaj, po čem, nach etwas greifen, langen; seči po klobuk; seči po meč, Preš.; po tujem s., fremdes Gut angreifen; s. komu na blago, jemandes Gut confiscieren, Dict.; k delu s., zugreifen, Fr.- C.; — s. komu v besedo, jemandem ins Wort fallen; s. komu v delo, v opravilo, einem andern ins Handwerk, ins Amt greifen, Cig.; s. v tuje pravice, einen Eingriff thun in fremde Rechte; — s. do dna, bis zum Boden langen: ne sežem do dna; globoko s., tief hinein greifen; daleč s., weit ausholen; — reichen; daleč s., weit reichen; s. do —, bis — reichen; tvoje usmiljenje seže do nebes, Trav.- Valj. (Rad); naša pamet tako daleč ne seže, Škrb.- Valj. (Rad); — s. v srce, zu Herzen gehen.
  5. sẹ̑čina, f. der Holzschlag, C., Fr.- C.; sekam v svoji sečini, Z.
  6. sẹ̑čje, n. der Holzschlag, Cig.
  7. sẹ̑čka, f. das Häcksel, der Häckerling, ogr.- C., Valj. (Rad).
  8. sẹ̑čnica, f. die Secante ( math.), Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  9. sẹ̑čnik, m. 1) ein zum Schlagen geeigneter Wald, der Schlagwald, Blc.-C.; — 2) = kosec, Guts.
  10. səčnína, f. der Harnstoff, Erj. (Som.).
  11. sẹ̑čnja, f. 1) das Holzfällen, C.; o sečnji, zur Holzschlagszeit, Cig.; s. drevja, Navr. (Let.); — 2) der Schlag (del gozda, odločen v sekanje), Goriš., Idrija- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) sečnja (mesa), die Ausschrotung (des Fleisches), C.
  12. sẹ́čnost, f. die Schlagbarkeit, Cig.
  13. 1. sẹ̀d, sẹ́da, m. 1) das Sitzen, Habd.- Mik.; — 2) der Sitz: prve sede si izbirati, C.
  14. 2. sed, m. das Stopfwachs, das Pichwachs der Bienen, Št.- Cig. (?).
  15. sẹ̑d, -ı̑, f. der Hühnersitz: kokoši idejo na sed, kajk.- Valj. (Rad), BlKr.- Let.
  16. sẹ̑d, sẹ́da, adj. grau, Mur.- Cig., Jan., C.; seda glava, Kras- Erj. (Torb.).
  17. sədàj, adv. = zdaj, jetzt; po sedaj, künftighin, DZ., Levst. (Cest., Pril.); — (pri starejših pisateljih: "sadaj"; seda [səda], Cirk.- Baud.).
  18. sẹdáłce, n. dem. sedalo; das Sitzlein, Cig.
  19. sẹdálišče, n. der Sitzplatz, der Sitz, Cig., ogr.- Valj. (Rad), Ev. (Rok.), Umek ( Let.), Raič (Slov.); da bi hudič dalje svoje sedališče in prebivališče mogel ohraniti, Trub. (Post.); — tudi: sẹdalíšče.
  20. sẹdȃłka, f. sedalke, Sitzfüße ( zool.), Cig. (T.).
  21. sẹdȃłnica, f. 1) das Sitzkissen, Cig.; — 2) die Stütze, der Fuß (einer Schiffsbank), Cig.
  22. sẹdálọ, n. 1) das Gesäß, der Hintere, Mur., Cig., Jan., nk.; z bičem je udrihal po ovčarjevem sedalu, Jurč.; — 2) das Ding, worauf man sitzt, der Sitz, Cig., Jan., C.; na prvih sedalih pri večerjah sedeti, Trub. (Post.); der Sitz in einer Sänfte, Dalm.; voz z dvema sedaloma (zweisitzig), Cig.; — der Schlafort der Hühner, C.; — die Schiffsbank, Cig.; — zahodno s., der Leibstuhl, Levst. (Pril.).
  23. sədánjak, m. das Präsens ( gramm.), Erj. (Torb.).
  24. sədanjesvẹ́tən, -tna, adj. = na sedanjem (tem) svetu se vršeč, irdisch: sedanjesvetna in večna kazen, Schönl.
  25. sədánji, adj. = zdanji, jetzig, gegenwärtig; s. vek, nk.; sedanja cena, der laufende Preis, Cig. (T.); sedanja ura nam je znana, poslešnje ne vemo, Fr.- C.; s. čas, das Präsens ( gramm.).
  26. sədánjik, m. 1) der Jetztlebende: mi sedanjiki, Zv.; — 2) das Präsens ( gramm.), Jan., nk.
  27. sədánjost, f. die Gegenwart, Cig., Jan., nk.
  28. sədánjščina, f. die jetzige Zeit, das jetzige Leben, Fr.- C.
  29. sẹ́dast, adj. graulich, Cig.
  30. sədášnji, adj. = sedanji, Cig., (sad-) Dict., Trub., Dalm.
  31. sẹ́dati, -am, vb. impf. ad sesti; sich setzen, sich niederlassen; kadar bodeš povabljen, ne sedaj na prvo mesto! Krelj; ob potu seda na rob hriba dan na dan, Ravn.; ptiči sedajo na drevje; vrana k vrani seda, C.
  32. sẹ̑dəc, -dca, m. der Sitzer, Cig., Jan.
  33. sẹdę̑čki, adv. sitzend, sitzenderweise, ogr.- C., Mik., jvzhŠt.
  34. sédəłce, n. dem. sedlo; ein kleiner Sattel.
  35. sẹdẹlíšče, n. = sedališče, der Sitz, Trub., Dalm.; zgoranja sedelišča izbirati, Schönl.; — der Hühnersitz, Fr.- C.
  36. sédəłnik, m. das Sattelpferd, C.
  37. sẹdẹ́lọ, n. der Sitz, Danj.- Mik.; — der Hühnersitz, C., Z.; — der Leibstuhl, C.
  38. sę́dəm, num. sieben; ob sédmih, um sieben Uhr.
  39. sedəmdánski, adj. siebentägig, M.
  40. sę́dəmdeset, num. siebzig.
  41. sę́dəmdeseti, num. der siebzigste.
  42. sedəmdesetlẹ́tən, -tna, adj. siebzigjährig.
  43. sedəmdesetlẹ̑tnica, f. 1) die Siebzigjährige, Jan. (H.); — 2) das 70jährige Jubiläum, nk.
  44. sedəmdesetlẹ̑tnik, m. der Siebzigjährige, Jan. (H.).
  45. sedəmlẹ́tən, -tna, adj. siebenjährig.
  46. sedəmlẹ̑tje, n. die Jahrwoche, Cig.
  47. sedəmnájst, num. siebzehn.
  48. sedəmnájsti, num. der siebzehnte.
  49. sedəmnajstíca, f. der Siebzehner.
  50. sedəmnájstič, adv. siebzehntens, zum siebzehntenmal.
  51. sedəmnajstína, f. das Siebzehntel.
  52. sedəmnajstı̑nka, f. das Siebzehntel, nk.
  53. sedəmnajščíca, f. = sedemnajstica, Mur.
  54. sę́dəmstọ, num. = sedem sto, siebenhundert; — prim. sto in izvedenke.
  55. sẹ́dən, -dna, adj. sẹ̑dna kost = sednica, das Sitzbein, C., Vod. (Bab.).
  56. sedenica, f., M., pogl. sesedenica.
  57. sẹdẹ̑nje, n. das Sitzen.
  58. sẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. sitzen; za mizo s., am Tische sitzen; za pečjo s., den Ofen hüten; kakor na britvah s. = wie auf Nadeln sitzen, Cig.; šel bo sedet, er wird sitzen (im Arrest); kokla (na jajcih) sedi, die Henne brütet; ptičice sedijo na vejicah, kokoši na prekljah.
  59. sẹdẹ́vati, -am, vb. impf. zu sitzen pflegen, Jan., nk.; — pozno v noč s. pri bukvah, Erj. (Izb. sp.).
  60. sẹ̑dež, m. 1) das Sitzen, Levst. (Rok.); — die Arreststrafe: prisojeno mu je bilo tri mesece sedeža, Levst. ( LjZv.); — 2) der Sitz; prvi, sprednji sedeži; — redkeje: sẹdèž, -dę́ža, Valj. (Rad), Levst. ( LjZv.).
  61. sẹdílọ, n. der Hühnersitz, Mur.
  62. sedimēnt, m. usedlina, das Sediment.
  63. sẹdína, f. 1) graues Haar, C., Z.; sedine, graue Haare, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. sedine na vinu = bersa, der Kahm, C.
  64. sẹdínast, adj. sedinasto vino, kahmiger Wein, Habd.- Mik.
  65. sẹdíšče, n. der Sitz, Cig., ogr.- C.; der Sitzplatz (als Theil des Stuhles), ogr.- Valj. (Rad).
  66. sẹ̑dje, n. das Astmoos (hypnum), Cig., Tuš. (R.).
  67. sẹ̑dkati, -am, vb. impf. dem. sedeti; sitzen (v otročjem govoru), Met., Mik.
  68. sedláč, m. der Sattelknecht, Cig.
  69. sedlȃnje, n. das Satteln.
  70. sédlast, adj. sattelförmig, Jan., C., Z.; sattelartig geformt: s. konj, človek, Fr.- C.
  71. sedláti, -ȃm, vb. impf. satteln: s. konja.
  72. sedlę̑n, adj. Sattel-: sedleni konj, das Reitpferd, ogr.- C.
  73. sédlən, -dləna, (-dəłna), adj. Sattel-, Cig.
  74. sedleníca, f. die Sattelkammer, V.-Cig., DZ.
  75. sedleník, m. das Sattelpferd, Mur., Cig., C.
  76. sedlenják, m. das Reitpferd, ogr.- C.
  77. sédlọ, n. der Sattel; turško s., der Türkensattel; postransko s., der Weibersattel, Cig.; tovorno s., der Saumsattel, Meg.; pristoji mu, kakor prasici sedlo; — der Bergsattel, die Einsattelung, Jan., Cig. (T.), Jes.
  78. sedlǫ̑n, m., Pohl., Guts.- Cig., Jan., UčT., pogl. severni jelen.
  79. sédlov, adj. Sattel-, V.-Cig.
  80. sedlǫ̑vje, n. das Sattelzeug, Jan.
  81. sedmák, m. 1) der Septimaner, Valj. (Rad); — 2) ein siebenjähriges Pferd, Cig.; — 3) ein siebeneimriges Fass, Cig.; — 4) die Sieben, Z.; — ein Mondesviertel: danes je s., ne pojdemo kosit, BlKr.
  82. sedmákinja, f. eine siebenjährige Stute, Cig.
  83. sę́dməc, -dməca, m. der Siebente ( z. B. bei einem Spiel), Valj. (Rad).
  84. sę́dmi, num. der siebente.
  85. sedmíca, f. die Sieben.
  86. sę́dmič, adv. zum siebentenmal; — siebentens.
  87. sedmı̑čka, f. dem. sedmica; die Sieben, der Siebener, Mur.
  88. sedmína, f. 1) das Siebentel; — 2) die Octave, Cig.; — die durch 7 Tage im Hause des Verstorbenen sich wiederholenden Gebete: sedmino moliti za koga, Jurč., Dol.; — 3) das Leichenmahl, das Todtenmahl (ursprünglich und zum Theil noch jetzt am 7. Tage nach einem Begräbnis); — 4) die Nachhochzeit nach der Haupthochzeit, Cig.
  89. sedmı̑nəc, -nca, m. ein Gast bei dem Todtenmahle, Mur., Cig.
  90. sedmı̑njak, m. = sedminec, Mur.
  91. sedmı̑nka, f. das Siebentel.
  92. sedmı̑nski, adj. das Leichenmahl betreffend.
  93. sedmı̑nščak, m. 1) der Leichenmahlgast, C.; — 2) das Leichenmahlbrot, C.
  94. sedmoglȃvəc, -vca, m. der Siebenköpfige (von einem Drachen), Zora.
  95. sedmokǫ̑tnik, m. das Siebeneck, das Heptagon ( math.), Cig. (T.).
  96. sedmomı̑ljnica, f. der Siebenmeilenstiefel, Vrt.
  97. sedmomı̑ljski, adj. sedmomiljske škornje, die Siebenmeilenstiefel, Vrt.
  98. sedmopolovíčən, -čna, adj. zur 7. Hälfte gehörig: sedmopolovı̑čna cezura = die Hephthemimeres, Zora.
  99. sedmosójən, -jna, adj. in sieben Farben glänzend: sedmosǫ̑jna mavra, Levst. (Zb. sp.).
  100. sedmozvẹ̑zdje, n. das Siebengestirn, die Plejaden, Cig. (T.).

   85.197 85.297 85.397 85.497 85.597 85.697 85.797 85.897 85.997 86.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA