Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (85.501-85.600)

  1. samovǫ̑ljstvọ, n. die Willkür, Raič ( Let.), Levst. (Nauk).
  2. samovòz, -vǫ́za, m. die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), DZ.
  3. samozadovǫ́ljən, -ljna, adj. selbstzufrieden, nk.
  4. samozadovǫ́ljnost, f. die Selbstzufriedenheit, nk.
  5. samozaklǫ́pən, -pna, adj. selbstschließend, Jan. (H.).
  6. samozakǫ̑nje, n. die Autonomie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk).
  7. samozakǫ́nski, adj. autonom, Cig. (T.).
  8. samozakǫ̑nstvọ, n. die Autonomie, Cig., Jan.
  9. samozapȃdnica, f. = samopadnica, das Fallschloss, Cig.
  10. samozastǫ̑pstvọ, n. die Selbstvertretung, DZ.
  11. samozatȃja, f. die Selbstverleugnung, Cv.
  12. samozatajevȃnje, n. = samozataja, nk.
  13. samozavẹ̑st, f. das Selbstbewusstsein, nk.
  14. samozavẹ́stən, -stna, adj. selbstbewusst, nk.
  15. samozlǫ́žən, -žna, adj. einsilbig: samozložni jeziki, isolierende Sprachen, Cig. (T.).
  16. samozveličáłən, -łna, adj. alleinseligmachend, Cig.
  17. samožìg, -žíga, m. der Selbstzünder, Cig., Jan.; (-žeg, h. t.- Cig. [T.]).
  18. sámski, adj. ledig: s. biti, Junggeselle sein, Cig.; samski stan, der ehelose Stand; samskega stanu, ledig; Oj samski stan, Veseli dan! Npes.- Vod. (Pes.); samska postelja, ein einspänniges, einschläferiges Bett, V.-Cig.; — samski ( adv.), unvermählt: s. živeti, Zora.
  19. sámsov, m. der Bullenbeißer, Erj. (Ž.); — prim. samosov.
  20. sȃmstvọ, n. der ehelose Stand, Cig.
  21. sámščina, f. das Alleinsein: le hitro hodi, kajti mi samščina že preseda, LjZv.
  22. sȃmši, adv. allein, einzeln, einsam, Cig., Jan.; Samši bo Milica Jagnjeta pasla, Vod. (Pes.); s. hoditi, Z.; na samši in skrivaj, allein und heimlich, Cig., Ravn.
  23. samùč, conj. = temuč, temveč, Mik.; nikar — samuč, Rec.- Let.; nikar le pred Bogom, samuč tudi pred vsemi ljudmi, Schönl.; ne more se reči: tukaj je ali tamkaj, samuč on je povsod, Pohl. (Km.); — pogl. semuč.
  24. sȃn, snà, m. = sə̀n, der Schlaf, Dict., Mik.
  25. sančíce, f. pl. dem. sanke, der Schlitten, Cig.
  26. sandāl, m. der Sandel, das Sandelholz, Cig.; — rus. sandálъ.
  27. sandāla, f. nekakšen opanek, die Sandale.
  28. sandalovína, f. das Sandelholz, Cig.
  29. sanę́nəc, -nca, m. die zur Schlittenfahrt taugliche Bahn, die Schlittbahn: dober s. je danes.
  30. sanẹ́ti, -í, vb. impf. od peči sani, der Ofen strahlt Hitze aus, Z.
  31. sangvīničən, -čna, adj. lahkokrven, sanguinisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  32. sangvīnik, m. lahkokrvnik, der Sanguiniker, Jan., Cig. (T.), nk.
  33. sanı̑, f. pl. der Schlitten; na saneh kaj pripeljati, se voziti; samotežne s., der Handschlitten; kadar sani dolgo plešejo, se tanki kosi režejo, Fr.- C.
  34. saníca, f. die Schlittenkufe, Poh.
  35. saníčice, f. pl. dem. sani(ce); ein kleiner Schlitten, ogr.- Valj. (Rad).
  36. saník, m. = sanenec, die Schlittenbahn, Svet. (Rok.); (senjík, BlKr.); — prim. sanjenik.
  37. sanı̑nəc, -nca, m. 1) der Schlittenbaum, die Schlittenkufe, Cig., Ljub., Rib.; — 2) = sanenec, die Schlittenbahn, Cig., Jan., M., BlKr.
  38. sanı̑nək, -nka, m. = saninec 1), Cig.
  39. sanı̑njak, m. = sanenec, die Schlittenbahn, Mur., Cig., Jan., C., Poh., vzhŠt.
  40. sanı̑nkati se, -am se, vb. impf. = sankati se, Jan.
  41. saníšče, n. der Schlittenbaum, die Schlittenkufe, C.
  42. sanitēta, f. zdravstvo, die Sanität, nk.
  43. sanitētən, -tna, adj. zdravstven, Sanitäts-, nk.
  44. sánja, f. 1) der Traum, Mur., Cig., Jan.; (senja, Mik.); mine kakor sanja, Dalm.; eno sanjo so vsi imeli, Ravn.; Al' Miletu sanja Vsa prazna je to, Vod. (Pes.); imel sem čudno sanjo, jvzhŠt.; nav. pl. sanje; prijetne, čudne, težke sanje imeti; v sanjah kaj videti, storiti; sanje so se mi izpolnile, mein Traum ging in Erfüllung; — 2) ein leeres Geschwätz: kdo bo zmerom te sanje poslušal! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) eine Person, die fortwährend schwätzt: čemu to sanjo sem pošiljate! Lašče- Levst. (Rok.).
  45. sanjáč, m. 1) der Träumer, Mur., Cig., Jan., nk.; der Phantast, Jan., nk.; — 2) der Schwätzer, Lašče- Levst. (Rok.).
  46. sanják, m. = saninjak, C.
  47. sanjálọ, n. ein geistesabwesender Mensch, Rib.- DSv.
  48. sánjanje, n. das Träumen, das Geträum.
  49. sánjati, -am, vb. impf. 1) träumen, Mur., Cig., nk.; s. mile sanje, Zora; — schwärmen, Cig., nk.; — 2) nav. s. se, sanja se mi, es träumt mir; kaj se ti je nocoj sanjalo? strašne reči so se mi sanjale; sanje so se mi sanjale, Mik.; — 3) sanjáti, leeres Geschwätz gemächlich vorbringen, Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.).
  50. sanjàv, -áva, adj. träumerisch, Jan., C.; sanjavo zreti, Zora.
  51. sanjȃvəc, -vca, m. = sanjač, der Träumer, der Schwärmer, Cig., Jan., Dalm.
  52. sanjȃvka, f. die Träumerin, die Schwärmerin, Cig.
  53. sanjávost, f. träumerisches Wesen, Cig.
  54. sanjȃvski, adj. träumerisch, Cig., Jan.
  55. sȃnjčkati, -am, vb. impf. = sanjati (v otročjem govoru), Vrt.
  56. sánjəm, sánjma, m. der Jahrmarkt; na žegnanja in sanjme ("sanme") hoditi, Krelj; — prim. sajem, senjem, semenj.
  57. sanjeník, m. ( nam. sanəník) = sanik, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  58. sánjevka, f. = sanišče, der Schlittenbaum, C.
  59. sánjski, adj. Traum-; sanjske bukve, das Traumbuch, V.-Cig.
  60. sanjúga, f. = sanišče, kajk.- Valj. (Rad).
  61. sȃnkanje, n. das Schlittenfahren.
  62. sȃnkati se, -am se, vb. impf. zu Schlitten fahren; otroci se sankajo = spuščajo se po malih saneh s hriba, jvzhŠt.
  63. sȃnkavəc, -vca, m. der Schlittenfahrer, Cig.
  64. sánkcija, f. potrdba, die Sanction.
  65. sȃnke, f. pl. dem. sani; der Schlitten, Cig., jvzhŠt.
  66. sápa, f. 1) der Athem; nima sape, er hat keinen Athem; sapo mi je vzelo, es hat mir den Athem benommen; tak veter je, da človeku sapo jemlje; sapo zapreti, zapirati, den Athem hemmen; ( fig.) sapo zapreti komu, jemanden mundtodt machen, ihn zum Schweigen bringen, Cig. (T.), nk.; sapa mu pojema, zastaja, der Athem fängt ihm an auszubleiben, Cig.; sape mi zmanjkuje, es geht mir der Athem aus; sapa me žene, ich habe starken Athem, Svet. (Rok.); sapo k sebi držati, den Athem zurückhalten, LjZv.; ob eni sapi, in einem Athem, Cig.; v eni sapi, hastig, C.; — 2) die bewegte Luft, der Wind; s. piha, vleče, es zieht ein Wind; na sapi biti, der Zugluft, dem Winde ausgesetzt sein; sape se bati, luftscheu sein, Jan.; mlin na sapo, die Windmühle, Cig., Nov.- C.; dušilna s., die Stickluft, Jan.; treskava s., schlagende Wetter, Erj. (Min.); sušeča s., fixe oder mephitische Luft, Erj. (Min.).
  67. sapániti, -ȃnim, vb. impf. stark athmen, Cig., M.
  68. sápati, -pam, -pljem, vb. impf. stark athmen, Cig., M.; schnauben, Jan.; keuchen, Ben.- Mik.; — zischen (o kačah), C.
  69. sápən, -pna, adj. luftig, Cig., Jan., M., Vrtov.- C.
  70. sapẹ́ti, -ím, vb. impf. pfeifen (vom Athem): v grlu mi sapi, Z.; — zischen: gad sapi, Z.
  71. sápica, f. dem. sapa; das Lüftchen; prijetna sapica pihlja.
  72. sapíšče, n. die Dampfaustrittsöffnung, h. t.- Cig. (T.).
  73. sapíti, -ím, vb. impf. 1) keuchen, vzhŠt.- Mik.; — 2) sapi me, ich habe Athembeschwerden, Z., Svet. (Rok.).
  74. sȃpka, f. dem. sapa = sapica, Levst. (Zb. sp.).
  75. sapljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wehen, fächeln, Jan.; vetrec nam hlad saplja, Mur.; s. koga, jemanden anwehen, C.
  76. sȃpnica, f. 1) die Wasserblase, C.; die Seifenblase, Z.; — 2) das Windloch, Ravn.- Cig., Jan.; luknja v zemlji, iz katere se ob dežju kadi, Gor.; — 3) die Windlade in den Orgeln, Cig.; — 4) = sapnik, die Luftröhre, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  77. sȃpnik, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.), Št.; — 2) der Canal in der Orgel, Cig., Jan.; — sapniki = mehovi, das Gebläse, Cig.; — 3) das Luftloch, Jan.; — der Wetterkasten, die Windtrommel ( mont.), Cig.; — 4) der Hauchlaut, Jan. (H.).
  78. sápnost, f. die Luftigkeit, Cig.
  79. sapǫ̑n, m. eine Art Haue, Kras, Ip., Tolm.; — prim. it. zappone, die Spitzhaue.
  80. 1. sàs, sása, m. das Entsetzen, ogr.- Mik., C.
  81. 2. sàs, sása, m. die Zitze, Štrek.; — prim. sesati.
  82. sasẹ̀m, adv. = sa sem, tu sem, hieher, Kor.- M., C.
  83. sasən, -sna, m. die Tanne, Rez.- SlN.; pogl. sosen.
  84. sásiti, sȃsim, vb. impf. schrecken, ogr.- Mik., C.; s. se, erschrecken, sich fürchten: s. se greha, hudega, C.
  85. sásniti se, sȃsnem se, vb. pf. erschrecken: s. se greha, ogr.- C.
  86. sȃt, sȃta, satȗ, m. die Wabe; prazni s., die Wachsscheibe.
  87. sȃtan, m. der Satan.
  88. sȃtančək, -čka, m. dem. satan(ec); das Teufelchen.
  89. sȃtanski, adj. satanisch.
  90. sȃtəc, -tca, m. dem. sat, Valj. (Rad).
  91. sȃtək, -tka, m. dem. sat, Valj. (Rad).
  92. satìč, -íča, m. eine kleine Wabe, C.
  93. satīn, m. der Satin (neka na pol svilena tkanina), Cig.
  94. sȃtina, f. die Honigwabe, Mur., Por.; — tudi: satína.
  95. sȃtinje, n. coll. Honigwaben, vzhŠt.- C.
  96. satjè, n. coll. die Waben; čmrljevo satje, Erj. (Izb. sp.); — s. v kosti, das Zellengewebe im Bein, C.; — tudi: sȃtje, Valj. (Rad).
  97. sȃtnik, m. die Honigwabenleiste, der Wabensprießel, C., Por.; panj s premičnimi satniki, Nov.
  98. satovı̑t, adj. zellig ( min.), Cig. (T.).
  99. satovjè, n. coll. Waben; Honigwaben; sit človek satovje pod nogami valja, Škrinj.; premično s., beweglicher Wabenbau; trotovsko s., das Drohnenwachs, Navr. (Spom.).
  100. satovnják, m. der Honigscheibenbehälter, Jan. (H.).

   85.001 85.101 85.201 85.301 85.401 85.501 85.601 85.701 85.801 85.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA