Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (85.397-85.496)

  1. samosíłən, -łna, adj. despotisch, tyrannisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  2. samosı̑lje, n. der Despotismus, die Tyrannei, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  3. samosı̑łnica, f. die Despotin, die Tyrannin, Cig., Jan.
  4. samosı̑łnik, m. der Despot, der Tyrann, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  5. samosı̑łski, adj. despotisch, Cig.
  6. samosı̑łstvọ, n. der Despotismus, die Tyrannei, Cig., Jan.
  7. samoslẹ́dən, -dna, adj. folgerichtig, natürlich, C.
  8. samoslẹ̑pnik, m. = kdor se sam oslepi, Levst. (Zb. sp.).
  9. samoslı̑šəc, -šca, m. der Ohrenzeuge, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.).
  10. samosǫ̑bən, -bna, adj. persönlich: samosobno se zglasiti, sich persönlich melden, samosobno voliti, direct wählen, Levst. (Nauk).
  11. samosòv, -sǫ́va, m. der Bullenbeißer, Z., C.; — hs.
  12. samospẹ̀v, -spẹ́va, m. das Solo (beim Gesang), Jan., nk.
  13. samospočę́tje, n. die Selbstempfängnis, Cig.
  14. samọ̑st, f. die Isoliertheit, Cig.; — po sámosti, einzeln: po samosti sem se uže z marsikaterim premetaval, nobeden me sam ni še užugal, LjZv.; po samosti ali po dva, Jurč.; jeli so po samosti prihajati, SlN.
  15. samostáłən, -łna, adj. selbständig, Mur., Cig., Jan., nk.; — ( gramm.) samostalno ime, das Hauptwort, Cig., Jan., nk.
  16. samostałníčiti, -ı̑čim, vb. impf. substantivieren ( gramm.), DSv.
  17. samostȃłnik, m. das Substantiv ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
  18. samostáłnost, f. die Selbständigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  19. samostȃn, m. das Kloster, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs., češ.
  20. samostȃnčan, m. = samostanec, Zora.
  21. samostȃnəc, -nca, m. der Klosterbewohner, Cig., C., Let., Raič (Slov.), Slovan.
  22. samostȃnski, adj. Kloster-, klösterlich, Cig., Jan., nk.
  23. samostȃnstvọ, n. das Klosterwesen, Cig., Jan.
  24. samostàv, -stáva, m. = samostalnik, Raič (Slov.).
  25. samostọ̑, num. das Hundertfache, Dict.; s. zrn, Krelj; s. prejeti, Dalm.; s. pridelati, Jap. (Sv. p.); ( adv. hundertfältig, Cig.; kar ste vbogajme dali, tamkaj samosto najdete, Kast. [Rož.]; sad prinesti samosto, Jsvkr.).
  26. samostójən, -jna, adj. = samostalen, Cig., Jan., nk.
  27. samostǫ̑jnik, m. der Selbständige, Jan. (H.).
  28. samostójnost, f. = samostalnost, Jan., nk.
  29. samostotisǫ́či, num. da bi jaz samostotisoči ("samo sto tisuč") bil ("wenn meiner hunderttausend wären"), Krelj.
  30. samosvẹ̑st, f. das Selbstbewusstsein, Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.), nk.
  31. samosvẹ́stən, -stna, adj. selbstbewusst, Cig. (T.), nk.
  32. samosvę̑t, -svę́ta, adj. alleinheilig: samosvet, samovelik, Ravn.
  33. samosvẹ́təł, -tla, adj., Cig., C., Žnid., pogl. samosvetljiv.
  34. samosvẹtljìv, -íva, adj. selbstleuchtend, Cig. (T.).
  35. samosvọ́j, -svója, adj. 1) selbständig; samosvoj gospod, Mur.; samosvoji politični okraji, samosvoje področje občinsko, Levst. (Nauk); še nimajo samosvojega okusa, Levst. (Zb. sp.); — 2) Eigen-, Cig.; samosvoja hvala, das Eigenlob, Cig. (T.); — 3) eigen, eigenthümlich: rudnina, ki nema samosvoje barve, ampak je le po slučajni primesi obarvana, Erj. (Min.); starec, čisto samosvoje, nenavadne postave, Jurč.; s. človek, ein Sonderling, Tolm.; — 4) eigensinnig, Dol., Šl.
  36. samosvójəc, -jca, m. 1) der Unabhängige, der Selbständige, Mur., C.; — 2) der Eigensinnige, Gor.; — = človek, kateri je sam svoj, kateri se za druge ljudi ne meni, Gor.
  37. samosvójən, -jna, adj. 1) selbständig, eigenberechtigt, unabhängig, Cig., Jan., C.; — 2) Eigen-, Cig. (T.); samosvojna ljubezen, Slom.- C., Škrinj.; — samosvojna stvoritev, generatio aequivoca, Cig. (T.).
  38. samosvǫ̑jnik, m. 1) ein lediger Mann, C.; — 2) der Sonderling, C.; — der Eigensinnige, Slom.
  39. samosvójnost, f. die Selbständigkeit, Cig. (T.), C.; s. izgubiti, Vod. (Pes.).
  40. samosvojọ̑st, f. = samosvojnost, C.; vrtoglavcu samosvojost in pa slepcu luč v roke dati, Slom.
  41. samosvǫ̑jstvọ, n. die persönliche Freiheit, Cig., C.
  42. sámoščina, f. die Einsamkeit, Jan.
  43. sámošən, -šna, adj. einsam, vereinsamt, vzhŠt.- C.; tako samošni smo, Svet. (Rok.); težko mi je samošnemu biti, Jurč.; starka leze s svojega samošnega selišča, Jurč.; samošno tava po hosti, Jurč.; — (menda pravilneje: samošnji).
  44. samóta, f. die Einsamkeit; die Einöde; na samoti; na samotah, in der Einöde, C.
  45. samotę́čən, -čna, adj. s. je sadni sok, ki sam priteka, ne da bi se sadje stiskalo, Gor.
  46. samótən, -tna, adj. einsam; s. kraj; samotno živeti, eingezogen, einsiedlerisch leben; — samotni zapor, die Einzelhaft, Cig., DZ.
  47. samǫ́tež, adv. selbstziehend (ohne Zugvieh); s. peljati voz; konje odprežejo in svojega očeta samotež na dom peljajo, Slom.; — ohne fremde Beihilfe, allein, V.-Cig., Jan., Met.; gospodar s. (brez hlapca) kaj stori, C.; — einzählig, Jan.
  48. samotę́žən, -žna, adj. von Menschenhänden gezogen: s. voz, ein Handwagen, Cig., DZ., M., Polj.; samotę̑žne sani, der Handschlitten, Vrt.; samotežna vožnja, das Handfuhrwerk, Nov.- C.; — einzählig, Jan.
  49. samotę̑žke, f. pl. = samotežnice, Jan.
  50. samotę̑žnica, f. 1) der Schiebkarren, Guts., Levst. (Cest.); = pl. samotežnice, Bohinj ( Kr.)- Erj. (Torb.); — 2) der Handschlitten, Cig.; = pl. samotežnice, Jan., M., Gor.
  51. samotę̑žnik, m. 1) der Karrenführer, Vrt.; — 2) der Handwagen, Nov.- C.; — 3) eine Art Pflug in den Ebenen, Nov.- C.; — 4) der Krahn, Jan.
  52. samotı̑ja, f. = samota, Cig., Jan.
  53. samotílọ, n. = samilo, Cig., Jan.
  54. samotína, f. die Einsamkeit, die Einöde, Jan., C.
  55. samotìsk, -tíska, m. der Selbstdruck, Jan., nk.
  56. samotíti, -ím, vb. impf. = samiti, Cig. (T.).
  57. samotlȃk, m. vodni s., die Wassersäulenmaschine, Cig.
  58. samotníca, f. die Einsame, Cig., Jan.; die Einsiedlerin, Mur.
  59. samotník, m. der Einsame, Cig., Jan.; der Einsiedler, Dict., Mur., Cig., ZgD., Zora; imeli so svoje duhovnike in samotnike, Cv.
  60. samotnják, m. der Einsame, Cig.
  61. samótnost, f. die Einsamkeit.
  62. samotǫ̑čina, f. = samotok, C., Z.
  63. samotòk, -tǫ́ka, m. ungepresster, aus den Beeren ohne Druck fließender Most, der Beermost, der Ausbruch, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  64. samotovȃnje, n. die Zurückgezogenheit, h. t.- Cig. (T.).
  65. samotováti, -ȗjem, vb. impf. einsam, eingezogen leben, Cig.; — hs.
  66. samǫ̑tstvọ, n. = samota, Danj.- C.
  67. samoubòj, -bója, m. = samomor, der Selbstmord, C.
  68. samoȗčba, f. der Selbstunterricht, die Selbstlehre, Cig.
  69. samoúčən, -čna, adj. autodidaktisch, Jan.
  70. samougǫ̑dje, n. die Selbstgefälligkeit, Cig. (T.); — stsl.
  71. samoùh, -úha, m. = trdoglavec, das Dickohr, Cig.
  72. samoùh, -úha, adj. 1) einöhrig, Mur.; — 2) eigensinnig, Mur.; s. človek, Cig.
  73. samoùk, -úka, m. der Autodidakt, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; pesnik s., der Naturdichter, Cig. (T.).
  74. samoùk, -úka, adj. der ohne fremden Unterricht sich Kenntnisse erwirbt, Mur.
  75. samoukȃna, f. die Selbsttäuschung, Jan. (H.).
  76. samoùm, -úma, adj. s. to vem, das weiß ich durch meinen eigenen Verstand, Svet. (Rok.).
  77. samousmíljenje, n. die Wehleidigkeit, Jurč.
  78. samoȗška, f. eine Art Wasserschlange (Natter?), Mur.
  79. samoȗštvọ, n. das Autodidaktenthum, DSv.
  80. samoužìg, -žíga, m. die Selbstentzündung, Jan. (H.); (-žeg, Cig. [T.]).
  81. samovȃnje, n. einsames Leben, das Einsiedlerleben, Cig., Jan.
  82. samováti, -ȗjem, vb. impf. einsam sein, ein einsames, eingezogenes Leben führen, Cig., Jan., C., nk., Notr.; isoliert sein, Nov.- C.; Kopitarju se je zdelo, da samuje, Navr. (Kop. sp.); — allein haushalten, Rib.- M.
  83. samovelẹ̑vəc, -vca, m. = samovelitelj, Cig.
  84. samoveličljívost, f. der Größenwahn, Cig. (T.).
  85. samovélik, -íka, adj. allein groß, Mur., Ravn.
  86. samovelı̑telj, m. der Dictator, Cig., Vest.
  87. samovelı̑teljstvọ, n. die Dictatur, Cig., Vest.
  88. samovìd, -vída, m. die Autopsie, Cig. (T.), Nov.- C.
  89. samovı̑dəc, -dca, m. der Augenzeuge, Jan., Cig. (T.), C., Svet. (Rok.), nk.
  90. samovídən, -dna, adj. autoptisch, Cig.
  91. samovı̑dstvọ, n. die Autopsie: po samovidstvu sestavljeni opis, LjZv.
  92. samovláda, f. die Alleinherrschaft, die Monarchie, die Autokratie, Cig., Jan.
  93. samovlȃdəc, -dca, m. der Autokrat, der Monarch, Cig., Jan., C.
  94. samovládən, -dna, adj. monarchisch, autokratisch, Cig., Jan.
  95. samovlȃdje, n. 1) = samovladarstvo, die Monarchie, Cig.; — 2) = samozakonje, Cig. (T.).
  96. samovlȃdka, f. die Selbstherrscherin, Jan.
  97. samovlȃdnica, f. die Monarchin, Cig., Jan.
  98. samovlȃdnik, m. der Alleinherrscher, der Monarch, Cig., Jan.
  99. samovlȃdstvọ, n. = samovladarstvo, Cig.
  100. samovlástən, -stna, adj. eigenberechtigt, Cig., Levst. (Pril.), DZ.; ( stsl.); — eigenmächtig, selbständig, unabhängig, Cig., C.; samovlastna država, ein unabhängiger Staat, Jes.

   84.897 84.997 85.097 85.197 85.297 85.397 85.497 85.597 85.697 85.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA