Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (85.297-85.396)

  1. samohǫ̑t, f. die Willkür, Cig. (T.); — stsl.
  2. samohǫ́tən, -tna, adj. freiwillig, ogr.- C.; — selbstwillig, spontan, Cig. (T.); samohotno, mit seinem Willen, DZ.; — willkürlich, Cig. (T.); samohotna pazljivost, die willkürliche Aufmerksamkeit, Cig. (T.).
  3. samohǫ̑tje, n. die Spontaneität, Cig. (T.); — die Willkür, Cig. (T.).
  4. samohvála, f. das Eigenlob, Z., Trub., nk.
  5. samohvȃłəc, -łca, m. der sich selbst lobt, der Prahler, Guts., Cig., Jan., Dalm., kajk.- Valj. (Rad).
  6. samohváłən, -łna, adj. sich selbst lobend, ruhmredig, prahlerisch, Cig., Jan., Boh.- M., nk.
  7. samohvȃlje, n. das Eigenlob, V.-Cig., Jan.; zagaziti v s., Zv.
  8. samohvȃłnik, m. der sich selbst lobt, Mik., Krelj- M., Trub.- C.
  9. samohváłnost, f. die Ruhmredigkeit, die Prahlsucht, Guts., Cig., Jan., nk.
  10. samohvȃłstvọ, n. das Eigenlob, Cig., Jan., Cig. (T.).
  11. samoı̑stina, f. das Axiom, Cig. (T.); — rus.
  12. samoizpọ̑vẹd, f. die Selbstbeichte, Cig., Zora.
  13. samojáča, f. die Inwohnerin, Mik., Volk.- M.; — eine ledige Weibsperson, C.; — nam. samovnjača (?).
  14. samojáčnost, f. die Unvermähltheit, ogr.- C.
  15. samoják, m. der Einsame: der von seinem Weibe geschiedene Mann, C.; — der Hagestolz, C.; — der Inwohner, C.; — ein einzelnes Zugthier, das nicht mit einem zweiten gepaart ist, C.; — ein einsam liegender Stein, C.; (tudi: samonjak, C.); nam. samovnjak (?).
  16. samojẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) = snedež, der Vielfraß, C.; — 2) der Hahnenfuß (ranunculus), Mur.- Cig., Mik., vzhŠt.- C.; tudi: das Gauchheil (anagallis), vzhŠt.- C.
  17. samojẹ́ja, f. der Hahnenfuß (ranunculus), Mur., C., Medv. (Rok.).
  18. samokòł, -kǫ́la, m. = samokolnica, Z., Mik.
  19. samokǫ́łən, -łna, adj. einräderig, Jan., Nov.
  20. samokǫ́lica, f. = samokolnica, Ip.- Erj. (Torb.).
  21. samokǫ̑łnica, f. der einräderige Schiebkarren, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., Bolc- Erj. (Torb.), BlKr., nk.
  22. samokòv, -kóva, m. 1) das Hammerwerk, Cig. (T.), Vrt.; — 2) die Prägemaschine, DZ.
  23. samokǫ̑vnik, m. = fužinski kovač, der Hammerschmied, Vrt.
  24. samokùp, -kúpa, m. der Alleinkauf, Cig. (T.).
  25. samolástən, -stna, adj. selbstständig, Cig. (T.); samolastna načela, Nov.; samolastna misel, die Eigenansicht, Cig.; — eigenmächtig, Cig., Zora; — prim. samovlasten.
  26. samolastník, m. der Alleineigenthümer, Cig.
  27. samolẹ̑zga, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Nov.- C., Medv. (Rok.), Notr.- Burg. (Rok.); — prim. zimolez.
  28. samolẹ̑zgovina, f. coll. = samolezga, M.; (samolẹ̑zovina, jvzhŠt.).
  29. samolẹ̑zovəc, -vca, m. = samolezga, C.
  30. samoljùb, -ljúba, m. = samoljuben človek, Cig.
  31. samoljùb, -ljúba, adj. = samoljuben, Cig., Jan.
  32. samoljȗbəc, -bca, m. = samoljuben človek, Jan., M.
  33. samoljúbən, -bna, adj. eigenliebig, Cig., Jan., nk.
  34. samoljȗbje, n. die Eigenliebe, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
  35. samoljúbnost, f. die Eigenliebe, Cig., C., nk.
  36. samolòv, -lóva, m. der Selbstfang, DZkr.
  37. samomàm, -máma, m. die Selbsttäuschung, Cig. (T.).
  38. samomášča, f. = samomaščina, Z.
  39. samomáščina, f. prvi mošt, ki se nacedi sam ob sebi, ne da bi grozdje teščeno (prešano) bilo, Rihenberk- Erj. (Torb.); der Beermost, der Vorschuss, Cig., Jan.
  40. samonasę́bən, -bna, adj. an und für sich, absolut, Jan.; beziehlos, Cig. (T.); samonasebna resnica, das Axiom, Cig., Jan.
  41. samonẹ̀t, -nẹ́ta, m. der Selbstzünder, Cig., Jan.
  42. samoníca, f. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Medv. (Rok.); — ( nam. smolnica? C.).
  43. samoníčən, -čna, adj. wildwachsend ( bot.), Cig. (T.).
  44. samonı̑čje, n. coll. Preiselbeeren, M.; — prim. samonica.
  45. samonìk, -níka, m. eine wildwachsende Pflanze, Cig. (T.); — hs.
  46. samonòg, -nǫ́ga, adj. einfüßig, Mur.
  47. samooblȃst, f. die Alleingewalt, Cig., Jan.
  48. samooblástən, -stna, adj. freiherrschend, souverän, Cig., Jan.
  49. samooblȃstje, n. die Eigenmacht, die Souveränität, V.-Cig., Jan.
  50. samooblȃstnica, f. die Selbstherrscherin, die souveräne Herrscherin, Cig.
  51. samooblȃstnik, m. der Freiherrscher, der Souverän, Cig.
  52. samooblȃstvọ, n. die Selbstherrschaft, die souveräne Macht, Nov.- C., Vod. (Pes.).
  53. samoobsę́bən, -bna, adj. absolut, Cel. (Ar.); — natürlich: samoobsebna smrt, Cig.
  54. samoobsę́bnost, f. die Natürlichkeit, Cig.
  55. samoodločljívost, f. die Selbstbestimmung, Cig. (T.).
  56. samoodsę́bən, -bna, adj. freiwillig, spontan, Nov., Slom.- C.; — von selbst eintretend: samoodsebna smrt, der natürliche Tod, Jan.
  57. samoòk, -ǫ́ka, m. majhen košar: das Einauge (cyclops serrulatus), Erj. (Torb.).
  58. samoòk, -ǫ́ka, adj. einäugig, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  59. samoǫ̑ljnica, f. der Selbstöler (eine mechanische Vorrichtung), DZ.
  60. samooplǫ̑dba, f. die Selbstbefruchtung, Cig. (T.).
  61. samoǫ́smi, num. selbacht, Trub.- Mik.; Bog je Noaha samoosmega ohranil, Dalm.
  62. samopádən, -dna, adj. samopadna ključavnica, das Fallschloss, Jan.
  63. samopàh, -páha, m. 1) die Blasebalgwelle, Mik.; — 2) eine Art Gerste, die gerne aus den Hülsen fällt, C., Z., Ist.- Nov.; (samopeh, Cig.).
  64. samopálən, -lna, adj. selbstentzündend, Selbstentzündungs-, DZ.; samopalni topovi, t. j. topovi, ki se sami izprožujejo, SlN.
  65. samopàš, adv. ( eig. allein abseits weidend); für sich allein, C.; s. hoditi, nach eigenem Gelüste herumgehen, Z.; s. živeti, nach seinen Gelüsten leben, Skal.- Let.; s. pustiti otroka, das Kind sich selbst überlassen, Svet. (Rok.); — zügellos, Cig.; — eigensinnig, Mik.
  66. samopàš, -páša, adj. 1) "samopaša je žival, katera se hoče zmerom strani od črede sama pasti; tudi prešeren otrok se imenuje samopaš", Levst. (Zb. sp., Tolmač); zügellos, Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) = sebičen: Otrok le nase misli, samopaš, Str.
  67. samopȃša, f. = samopašnost 1): samopaša — prazen dvor, Npreg.- Erj. (Torb.).
  68. samopášən, -šna, adj. 1) zügellos herumschweifend: samopašna živina, Z.; ( pren.) samopašne oči, Z.; — zügellos, zuchtlos, ausgelassen, Jarn., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); samopašni kozli na levici, Jap. (Prid.); samopašna volja, C.; samopašno živeti, Cig.; samopašno veselje, ausschweifende Freude, Cig.; — eigensinnig, Mik.; — 2) selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; samopašna druhal, zadovoljna, da se le njej dobro godi, Str.
  69. samopášiti, -pȃšim, vb. impf. = samopaš puščati, verwahrlosen, C.
  70. samopȃšje, n. = samopašnost 2); die Selbstsucht: Vam govorim, rojaki, ki vas samopašje ne vodi, Str.
  71. samopȃšnež, m. samopašen človek, Mur., Mik.
  72. samopȃšnica, f. samopašna ženska, Jan.
  73. samopȃšnik, m. 1) der Ausgelassene, ein ausschweifender Mensch, der Wüstling, Cig., Jan., C.; — 2) der Selbstsüchtige, Jan., Zv.
  74. samopášnost, f. 1) die Zügellosigkeit, die Ausgelassenheit, Cig., Jan.; s. oči, Ravn.; lovska s., der Jagdunfug, Levst. (Nauk); — der Muthwille, V.-Cig.; — 2) die Selbstsucht, der Egoismus, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); to je goli materializem, najdebelejša samopašnost, Zv.
  75. samopeh, m., Cig., pogl. samopah 2).
  76. samopę́ti, num. selbfünft, Z., Levst. (Sl. Spr.).
  77. samopẹ̀v, -pẹ́va, m. der Sologesang, Cig.; pogl. samospev.
  78. samopẹ̑vəc, -vca, m. der Solosänger, Jan.
  79. samopìs, -písa, m. die Monographie, Cig., Jan.
  80. samopísən, -sna, adj. selbstschreibend: samopı̑sni stroj, die Schreibmaschine, Jan. (H.).
  81. samopı̑snica, f. die Schreibmaschine, Jan.
  82. samoplačevȃvəc, -vca, m. der Alleinzahler, Cig.
  83. samoplačevȃvka, f. die Alleinzahlerin, Cig.
  84. samoplačník, m. der Alleinzahler, Cig.
  85. samopomọ̑čən, -čna, adj. sich selbst helfend: samopomočno, durch Selbsthilfe, Cig. (T.).
  86. samopomọ̑čje, n. die Selbsthilfe, Cig. (T.), DZ.
  87. samoposẹ̑stje, n. der Alleinbesitz, Cig.
  88. samoposẹ̑stnik, m. der Alleinbesitzer, DZ.
  89. samopovę̑ljstvọ, n. die Dictatur, C.
  90. samosę́bən, -bna, adj. Selbst-: samosebno zatajevanje, die Selbstverleugnung, Jan.
  91. samosẹ̑jəc, -jca, m. = samosevec 1), Gor.
  92. samosẹ̑jka, f. = samosevka, BlKr.
  93. samosẹ̑tva, f. die Naturbesamung, Cig., Nov.- C.
  94. samosẹ̀v, -sẹ́va, adj. = samoseven: samoseva konoplja, LjZv.
  95. samosẹ̑vəc, -vca, m. 1) die selbstgewachsene Pflanze, (die nicht absichtlich gesäet worden ist), Cig., Jan., Svet. (Rok.); pos. o krompirju, ki se sam zaseje, C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); (o ovsu), Cig.; = samoraslo drevo, Blc.-C.; — 2) eine Art Moorhirse (sorghum halepense), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  96. samosẹ́vən, -vna, adj. nicht von Menschenhand gesäet, selbstgewachsen, Cig., Jan.
  97. samosẹ̑vka, f. = samosevec 1), Cig., Jan.; = rastlina, ki se je sama zasejala, pos. divja hruška ali jablana, Tolm.- Erj. (Torb.); trta s., Vrtov. (Vin.); — ime nekemu jabolku, Tolm.- Erj. (Torb.).
  98. samosẹ̑vski, adj. wildwachsend, Cig.
  99. samosı̑j, m. der Leuchtstein, h. t.- Cig. (T.).
  100. samosijájən, -jna, adj. selbstleuchtend, Cig. (T.), Žnid.

   84.797 84.897 84.997 85.097 85.197 85.297 85.397 85.497 85.597 85.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA