Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (85.197-85.296)

  1. salamę̑nski, adj. sakrisch, Štrek., SlN.; salamensko je vroče danes, jvzhŠt.
  2. salangāna, f. die Salangane (collocalia esculenta), Erj. (Ž.).
  3. sálast, adj. schmericht, Cig.
  4. sālaš, m. = koča, ogr.- C.; — iz madž.
  5. salaševáti, -ȗjem, vb. impf. = stanovati, ogr.- C., Trst. (Let.).
  6. sālašnik, m. der Inwohner, ogr.- C.
  7. saláta, f. = solata, der Salat; vrtna s., der Gartensalat (lactuca sativa), divja s., wilder Lattich (lactuca scariola), smrdljiva s., der Giftlattich (latuca virosa), Tuš. (R.).
  8. salátən, -tna, adj. Salat-; salȃtnọ seme, der Salatsame.
  9. sáłce, n. dem. salo, Vrt.
  10. salicīl, m. das Salicyl ( chem.), Cig. (T.).
  11. salicīlov, adj. Salicyl-; salicilova kislina, die Salicylsäure, Cig. (T.).
  12. salicīn, ** m. das Salicin ( chem.), Cig. (T.).
  13. sālmiak, m. der Salmiak, Cig., Jan., Cig. (T.).
  14. salmiākovəc, -vca, m. der Salmiakgeist, Cig., Jan., DZ., Sen. (Fiz.).
  15. sálọ, n. das an den Gedärmen befindliche Fett, das Schmer; s salom škornje, kola mazati; mačko k salu za varuha postaviti = den Bock zum Gärtner machen, Mur., Levst. (Rok.); hleb sala se po vsem svetu razcedi (= solnce), Kor.- Erj. (Torb.): kdor ima dosti sala, steno maže ž njim (= kdor je bogat, trati), Npreg. ( Notr.)- Let.
  16. salōn, m. dvorana, der Salon.
  17. salonják, m. der Salonmann, Str.
  18. sálovəc, -vca, m. der Speckstein, der Steatit, Cig. (T.), Erj. (Min.); das Federweiß, DZkr.
  19. sálovka, f. die Fettzelle, h. t.- Cig. (T.).
  20. sálovnica, f. die Fetthaut, Erj. (Ž.).
  21. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  22. sámcat, adj. sam samcat, ganz allein, Jan., BlKr.- Mik., Navr. (Spom.).
  23. sámčast, adj. einzeln, einfach: samčasti kozolec, die einfache Getreideharfe ( opp. vezanik), Polj.; — s. kol, ki ni cepljen, ampak iz celega drevesca, Poh.
  24. samčè, -ę́ta, m. ein lediger Bursche, C.; ein älterer, lediger Mann, C.; V samoti se stara, Prileten samče, Preš.
  25. sámčək, -čka, m. dem. samec; — der Einspänner, Jan. (H.).
  26. sámčən, -čna, adj. samčen konj, ein einzeln eingespanntes Pferd, Bes.; — ledig ( v. Männern), C.; — samčna sodišča, Einzelgerichte ( opp. zborna sodišča, Gerichtshöfe), DZ.
  27. samčíca, f. 1) eine ledige Weibsperson, C.; — 2) das einzige weibliche Junge von einem Thier, C.
  28. sámčič, m. das einzige Kind, C.; — das einzige männliche Junge von einem Thier, C.
  29. sáməc, -mca, m. 1) der Einsame, Cig., Svet. (Rok.); pripovest o samcu-možu, ki je ob morju kočo imel, Jurč.; — 2) der ledige Mann, der Junggeselle; — ein ungepaarter Vogel (Männchen), Cig.; — 3) das Thiermännchen; — 4) der Heftelhaken, Cig.; — 5) stol za enega človeka, Svet. (Rok.), Gor.; Na samcih sedi gospoda, Vod. (Pes., rok.); — 6) ein einspänniger Wagen, der Einspänner, DZ., Cig., Dol.; vozovi samci, Levst. (Nauk); — 7) kozolec z eno vrsto bran (štantov), Svet. (Rok.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Notr.; — 8) = samski hrib, ein isolierter Berg, Jes.
  30. sámehən, -hna, adj. sam s., ganz allein, Mik.
  31. sámən, -mna, adj. einzeln, ogr.- C.; — einsam, C.; na samno iti, auf die Seite gehen, Blc.-C.
  32. samẹ́ti, -ím, vb. impf. einsam sein: sameč, vereinsamt, Zora; ondi je samela bela hiša, Zv.
  33. samẹ́vati, -am, vb. impf. einsam sein, einsam dastehen, nk.
  34. sȃmez, m. das Einzelne, M.; das Einzelwesen, Cig. (T.); — v naslednjih rekih: po samezu (po samezi, posamezi), einzeln; po samezu jim k sebi veleva, er lässt sie einzeln zu sich kommen, Ravn.; na samezu stoji = na samem stoji, Cig.
  35. sȃmezən, -zna, adj. = posamezen, Cig., Jan.
  36. samíca, f. 1) die Einsame, Cig., Jan.; — 2) eine ledige Weibsperson; — 3) das Weibchen von Thieren ( bes. von Vögeln); — 4) die Zahleneinheit, C., Vod. (Izb. sp.); samice, Unionen ( math.), Cig. (T.); — 5) pl. samice = irhaste hlače iz ene same kože storjene, Vrt., Svet. (Rok.).
  37. sámič, adv. nur, bloß, C., Raič (Slov.), Zora, ogr.- Raič ( Let.); s. eden, nur einer, vzhŠt.- C.
  38. sámičən, -čna, adj. 1) alleinig, C.; — vereinsamt: Bog, ki(r) samičnim (Kinderlosen) polno hišo otrok da, Trub.; — 2) ledig, Jan., C.; samični plesalci, Kres; — 3) = samezen, posamezen, Nov.- C.
  39. samíčičev, adj. sam s., mutterseelenallein, (samiččev) Ben.- Kl.
  40. samı̑čji, adj. vom Weibchen, Volk.- M.
  41. sámičnost, f. der ledige Stand, Jan.
  42. samı̑ja, f. die Einsamkeit, die Abgeschiedenheit, Cig., Jan.; — eine öde Gegend, die Einöde, Cig., Polj.
  43. samílọ, n. der Isolator ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.), Naprej- C., Sen. (Fiz.).
  44. samína, f. die Einsamkeit, die Einöde; hiša stoji na samini.
  45. sámiški, adj. ledig; samiški stan, Jan., C.; samiška dekleta, Pjk. (Črt.).
  46. sámištvọ, n. = samiški stan, Jan.
  47. sámiti, -im, vb. impf. isolieren ( phys., phil.), Cig. (T.).
  48. sámka, f. 1) ein alleinstehendes Frauenzimmer, Npes.- M.; die Unverheiratete: Varuj, varuj, da priletna Samka se ne boš jokala, Preš.; — 2) das Weibchen (von Thieren), Valj. (Rad).
  49. sámljenje, n. die Isolation, Cig. (T.).
  50. sámnost, f. die Einsamkeit, C.
  51. samọ̑, adv. allein, nur, lediglich, ausschließlich; samo zato, nur deshalb; ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; samo eden, nur ein einziger; — samo pojdi! habe keine Bedenken und geh! — samo če, wenn nur; samo če hoče; — samo da, nur (das ist zu bedenken, zu wünschen etc.), dass —; dobro se mi tukaj godi, samo da delati moram pridno; pojdemo vsi, samo da ne bi dež šel; — samo da, wenn nur; samo da ga vidim, že mi je laže pri srcu.
  52. samobíčən, -čna, adj. = sebičen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  53. samobítən, -tna, adj. selbstseiend, Cig. (T.); selbstständig, Cig., SlN.; — eigenartig, originell, Z., LjZv.; samobitno, res prečudno ozdravljevanje, LjZv.; — rus.
  54. samobítnost, f. die Selbstständigkeit, Cig.; — die Eigenartigkeit, die Originalität, Z.; — rus.
  55. samocvẹ́tən, -tna, adj. dragoceni in samocvetni kameni, Naturedelsteine, LjZv.; — rus.
  56. samọ̀č, adv. = samo, nur: s. vino piti, Cig.; (sámoč) BlKr.- DSv.; ne samoč (samuč) — temveč tudi, Meg., Krelj, Trub., Dalm.; nikar le samoč ("samuč") z vodo, temveč z vodo in krvjo, Dalm.; — außer, (samuč) Meg.; ne jedo, s. da se umijejo, Dalm.; nihče nẹ́ dober, s. le sam edini Bog, Dalm.; nikar en lasec od naše glave ne more pasti, s. ako je božja volja, Trub. (Post.); nesmo tam obenega človeka našli, s. konjče in osle, Kast.
  57. samǫ̑ča, f. = samota, Kremp.- C., kajk.- Valj. (Rad), Vrt., jvzhŠt.; — na sámoči, in der Einsamkeit, Levst. (Zb. sp.), Zv.
  58. samočȃst, f. das Eigenlob: ne samoprid ne samočast, Ravn.
  59. samǫ̑čən, -čna, adj. einsam, Jan.
  60. samočìst, -čísta, adj. lauter, rein, pur, Mur., Cig., Jan., Vrt.; samočisto srebro, unvermengtes Silber, Ravn.; samočista ponižnost ga je, er ist lauter Demuth, Ravn.; samočista devica Marija, Mur.
  61. samočȗtje, n. das Selbstgefühl, Cig., Jan., Cig. (T.).
  62. samodẹjávən, -vna, adj. = samodelaven, Cig.
  63. samodẹ́jən, -jna, adj. selbstthätig, DZ.; samodejna zaklopnica, DZ.
  64. samodẹ́jnost, f. die Selbstthätigkeit, Cig. (T.).
  65. samodẹ́lavən, -vna, adj. selbstthätig, Cig., Jan.
  66. samodẹ́lavnost, f. die Selbstthätigkeit, Cig. (T.), C.
  67. samodẹ́łən, -łna, adj. 1) spontan, Cig. (T.); — 2) zuhause verfertigt: v samodelne cape obleči koga, LjZv.; trdo in debelo je samodelno sukno, LjZv.
  68. samodẹ́łnost, f. die Spontaneität, Cig. (T.).
  69. samodẹ̑łski, adj. künstlich erzeugt: samodelsko vino, der Kunstwein, samodelska slatina, künstliches Mineralwasser, Levst. (Nauk).
  70. samodesę́ti, num. selbstzehnt, Levst. (Sl. Spr.); — samodeseto, zehnfach: Bog naj vam namesti samodeseto! Rib.- M.; samodeseto se mu vračuje, Lašče- Levst. (Rok.).
  71. samodovǫ̑ljstvọ, n. die Selbstgenügsamkeit, Jan. (H.).
  72. samodsę́bən, -bna, adj. = samoodseben, Jan., C.
  73. samoedín, adj. alleinig, einzig, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); samoedini sin, Pohl. (Km.).
  74. samogìb, -gíba, m. der Automat, Cig. (T.), Nov.- C.
  75. samogibálọ, n. = samogib, Cig.
  76. samogíbən, -bna, adj. automatisch, Cig. (T.).
  77. samogibljìv, -íva, adj. = samogiben, Zora.
  78. samogíbnost, f. die Selbstbewegung, Cig. (T.).
  79. samoglàs, -glása, m. der Selbstlaut, Jan., Raič (Slov.); pogl. samoglasnik.
  80. samoglásən, -sna, adj. selbstlautend, vocalisch, Cig., Jan., nk.
  81. samoglȃsnica, f. der Selbstlaut als Buchstabe, Cig., Jan., Slom.- C.
  82. samoglȃsnik, m. der Selbstlaut, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  83. samoglȃsniški, adj. Vocal-, nk.; samoglasniško podaljšanje, Cv.
  84. samoglásnost, f. die Selbstlautigkeit, Cig.
  85. samoglàv, -gláva, adj. = samoglaven, Mur., Jan., Lašče- Levst. (Rok.).
  86. samoglȃvəc, -vca, m. der Eigensinnige, Mur., C.
  87. samoglávən, -vna, adj. eigensinnig.
  88. samoglávnost, f. der Eigensinn.
  89. samoglȃvski, adj. = samoglaven, C.
  90. samoglę́dən, -dna, adj. autoptisch, Cig.
  91. samoglę̑dstvọ, n. die Selbstbeschauung, die Autopsie, Cig.
  92. samogǫ̑dba, f. das Solo (in der Musik), Cig.
  93. samogółtən, -tna, adj. = požrešen, gefräßig, Mur., Cig., Jan., Kr.; samogoltno življenje, ein schlemmerisches Leben, Jap.- C.; — habgierig, eigennützig, selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Gor.; — s. časti, ehrsüchtig, Meg., Mik.
  94. samogȏłtnež, m. der Gefräßige, Kr.; — der Selbstsüchtige, der Habgierige, Cig., Jan., Nov.- C., BlKr.
  95. samogȏłtnica, f. die Gefräßige, Mur., Kr.; — die Schwelgerin, Cig.; — die Selbstsüchtige, Mur.
  96. samogȏłtnik, m. der Gefräßige, Mur., Kr.; — der Eigennützige, Mur.; filistri in samogoltniki, Jurč.
  97. samogółtnost, f. = požrešnost, die Gefräßigkeit, Mur., Cig., Jan., Slom.- C., Kr.; — die Habsucht, die Selbstsucht, Dict., Mur., Cig., Jan.
  98. samohlę́pən, -pna, adj. selbstsüchtig, C.
  99. samohlę́pnost, f. die Selbstsucht, C.
  100. samohǫ́ja, f. gazi si s samohojo delati, sich mit den eigenen Tritten (im Schnee) Bahn machen, Jurč.

   84.697 84.797 84.897 84.997 85.097 85.197 85.297 85.397 85.497 85.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA