Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (84.897-84.996)

  1. pūlt, m. pisalni podstavec, das Pult, Cig. (T.).
  2. 1. pȗma, f. eine Art Hunde: der Pommer, der Spitz, V.-Cig.
  3. 2. pūma, f. der amerikanische Löwe, der Puma (felis concolor), Erj. (Ž.).
  4. pūmpa, f. sesaljka, die Pumpe, Cig., Jan., Cig. (T.); — iz nem.
  5. pȗmpala, f. 1) = purpala, purpelica, Cig.; — 2) die Wassernixe, Gor.- M.
  6. pūmpati, -am, vb. impf. pumpen, Cig., Jan.; — iz nem.
  7. pȗmpava, f. = popava, kompava, die Eberwurz (carlina acaulis), Jan.; Kjer sva lani rajala, Že raste letos pumpava, Npes.-Schein.
  8. pūmpavəc, -vca, m. der Pumper, Cig.
  9. pȗmpez, m. ein großes Trinkglas, M., Z.
  10. pȗmpež, m. der Faustschlag auf die Finger, Z.; gladež — pumpež = neka igra, prim. gladež 2).
  11. pȗmpila, f. = pumpava, popava, die Eberwurz (carlina acaulis), Josch.
  12. pȗnca, f. 1) das Mädchen; — das Frauenzimmer, C.; to je moja p. (mož o svoji ženi), BlKr.; — 2) die Puppe; — 3) die Schwiegermutter, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., BlKr.; ("polnca" Meg., "povnca", BlKr.); — prim. it. pulcella od lat. pullus = mlad, Mik. (Et.).
  13. puncevalíšče, n. die Punzierungsstätte, DZ.
  14. puncevȃłnica, f. die Punzierungsstätte, DZ.
  15. punceváti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) punzieren, Jan.
  16. pūncevən, -vna, adj. Punzierungs-: puncevni urad, Levst. (Nauk), DZ.
  17. pūnč, m. neka pijača, der Punsch.
  18. púnčah, m. = punčoh, Savinska dol.
  19. punčè, -ę́ta, n. das Mädchen, C., Kr.
  20. punčẹ̑la, f. = punca, Dol.
  21. punčevína, f. die Punschessenz, Cig.
  22. pȗnčica, f. dem. punca; 1) ein kleines Mädchen; — 2) die Puppe, Cig.; — 3) der Augenstern, die Pupille; — 4) punčica, tudi: rdeča p., die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Cig., C., Ip.- Erj. (Torb.).
  23. pȗnčika, f. = punčka.
  24. pȗnčka, f. 1) das Mädchen; — 2) die Puppe; — 3) die Pupille im Auge, Levst. (Rok.).
  25. púnčoh, m. der Bundschuh, Mik., Št.; — iz nem.
  26. púnčoha, f. = punčoh, Kr.- Valj. (Rad).
  27. 1. pȗnəc, -nca, m. des Weibes Vater, der Schwiegervater, C.
  28. 2. pȗnəc, -nca, m. die Punze, Cig., Jan., DZ.; čistinski p., die Feingehaltpunze, DZ.
  29. pȗnica, f. = punca, Cig., Jan., Mik., nk.
  30. púnkəlj, -klja, m. = zveženj, das Bündel; — iz nem.
  31. pùnt, púnta, m. 1) das Bündnis, Trub.; — 2) der Aufruhr, die Rebellion; — iz nem. Bund, Mik. (Et.).
  32. púntaka, f. die "Bundhacke"; — iz nem.
  33. púntanje, n. die Meuterei, der Aufruhr.
  34. púntati, -am, vb. impf. aufwiegeln; — p. se, in der Empörung begriffen sein, rebellieren.
  35. pȗntək, -tka, m. iz žime in sukna narejena, svitku podobna priprava, okrog katere ženske ovijajo kite, BlKr.; — prim. nem. Bund.
  36. púntovka, f. = puntaka, Savinska dol.
  37. púpa, f. pijača (v otročjem govoru), Valj. (Rad), Lašče- Levst. (Rok.); dobra pupa in papa, Glas.
  38. púpati, pȗpam, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  39. pȗpava, f. = pumpava, popava, Raič ( Let.).
  40. pȗpək, -pka, m. die Kaulpadde, Cig.; veliki p., der große Wassermolch (triton cristatus), Erj. (Ž.).
  41. pupę̑nčine, f. pl. der Nesselausschlag, Cig., Jan.; ( nam. pop-?).
  42. pȗpež, m. der Trinker (šaljiva beseda): vsak človek je papež in pupež, Lašče- Levst. (Rok.).
  43. pȗpkati, -am, vb. impf. = pupati, Lašče- Levst. (Rok.).
  44. pȗst, m. die Fastnacht, der Fasching; pred pustom, in der Faschingszeit; tudi: o pustu.
  45. pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).
  46. pūsta, f. die Pußte ( geogr.), Cig. (T.); — iz madž.
  47. pustẹ̑la, f. = pusta baba, Rož.- Kres.
  48. pȗstən, -stna, adj. Fastnachts-, Faschings-: pustni vtorek, pustne šeme, pustne zabave.
  49. pȗstež, m. = pust človek, ein langweiliger Mensch, ein trockener Patron.
  50. pustína, f. 1) unangebautes Land, das Heideland, Cig., Jan., Levst. (Rok.); — die Steppe, Jes.; — die Einöde, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) panj brez matice, Svet. (Rok.), Levst. (Beč.); — 3) = pust človek: o ti pustina ti! Jurč.
  51. pustı̑nəc, -nca, m. = pustinjak, C.
  52. pustínja, f. die Einöde, die Wüstenei, die Wüste, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Mik., Jes.
  53. pustinják, m. der Eremit, Alas., Cig., SlN.
  54. pustı̑nski, adj. Heide-: pustinska rastlina, Cig.
  55. pustı̑nstvọ, n. die Öde, ogr.- Valj. (Rad).
  56. pustíšče, n. ein verödeter Platz ( z. B. ein verfallenes Wirtschaftsgebäude), C.
  57. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
  58. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
  59. pustlíca, f. ein öder Acker, Jarn.
  60. pȗstnik, m. 1) der Faschingsnarr, Jan., M.; — 2) = februar, Jan. (H.); (= sušec, Vrt.).
  61. pustnják, m. der Faschingsnarr, Z.
  62. pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
  63. pustóbən, -bna, adj. 1) öde, Jan.; — 2) = pust (o človeku), griesgrämig, Jan.
  64. pustobíti, -ím, vb. impf. verwüsten, C.; — njivo p., den Acker schwächen, C.
  65. pustǫ̑ča, f. = pustoba 1), kajk.- Valj. (Rad).
  66. pustodẹ̀ł, -dẹ́la, m., nam. delopust, BlKr.- DSv.
  67. pustǫ́łka, f. = postolka, Jan. (H.).
  68. pustolòv, -lóva, m. der Abenteurer, h. t.- Cig. (T.), C., Zora.
  69. pustolǫ̑vəc, -vca, m. der Abenteurer, Nov., nk.
  70. pustolóvən, -vna, adj. abenteuerlich, Cig. (T.); p. prigodek, ein Abenteuer, Cig. (T.).
  71. pustolovína, f. das Abenteuer, Cig. (T.).
  72. pustolǫ̑vka, f. = postolka, BlKr.
  73. pustolǫ̑vski, adj. abenteuerlich, LjZv.
  74. pustolǫ̑vstvọ, n. das Trachten nach leeren Dingen: leere Schwärmerei, SlN.- C.; — abenteuerliches Beginnen: junaška slava se mu je zdela pustolovstvo in brezumje, LjZv.
  75. pustopọ̑ljina, f. die Heide, Cig. (T.), Šol., DZ.; — hs.
  76. pustọ̑st, f. die Wüstheit; die Leerheit; die Magerkeit (des Bodens); — die Schalheit, die Fadheit.
  77. pústoš, f. wüstes Land, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  78. pustǫ́šenje, n. das Verwüsten, Cig., nk.
  79. pustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. impf. verwüsten, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  80. pustǫ̑šnik, m. der Verwüster, Jan. (H.).
  81. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
  82. pustótən, -tna, adj. öde, leer, Jan., Bes., nk.; p. prostor, Let.
  83. pustotína, f. wüstes Land, Jan. (H.).
  84. pustotíti, -ím, vb. impf. verwüsten, aböden, Cig., C.
  85. pustǫ̑tnik, m. der Bewohner eines verödeten Bauerngutes, eines öden Ortes, Jarn., Cig.
  86. pustováti, -ȗjem, vb. impf. den Fasching feiern, Mur., Cig., ZgD., Polj.
  87. pustovȃvəc, -vca, m. der Faschingsnarr, Jan.
  88. pustúh, m. = pust človek, pustež, Gor.; der Sauertopf, Cig., Ravn.- M.
  89. pustúha, f. ein sauertöpfisches Weib, Ravn.- M.
  90. 1. púša, f. 1) die Büchse: p. iz pločevine, die Blechbüchse, DZ.; — 2) = puška, Cig., Jan., C., Štrek.; Jaz imam pušo risano, Npes.-K.; da bi te puša ubila! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) železna cev v pestu, ki brani, da se ne odrgne ob podvozi, Gor.; — die Verbindungsröhre, Idrija- Frey. (Rok.); — prim. pukša.
  91. 2. púša, f., vzhŠt., pogl. pušča 3).
  92. pȗšati, -am, vb. pf. = poljubiti, küssen, Trub.
  93. púšča, f. 1) ein wüstes, unbebautes Land; ein verlassenes, verödetes Bauerngut, Mur., Cig., C.; samo puščo bo našla nevesta, Gor.; pustiti v puščo, brach liegen lassen, C.; — 2) ein verlassener Bienenstock, Svet. (Rok.); — 3) die Hube, (puša) Glas., vzhŠt.
  94. puščȃd, f. etwas Widriges, Vest.; — das Ungeziefer, C.
  95. puščȃj, m. das Hitzbläschen, C.; — die Beule, C.
  96. puščák, m. ein wüster Ort, ein verödeter Bauerngrund, ogr.- C.
  97. púščałən, -łna, adj. zum Aderlassen gehörig: puščalno orodje, Cig.
  98. púščałnik, m. = puščalo, Cig.
  99. púščalọ, n. das Aderlasswerkzeug, das Lasseisen, Cig., Jan., C.
  100. púščanje, n. 1) das Lassen; prim. puščati; — 2) der Aderlass.

   84.397 84.497 84.597 84.697 84.797 84.897 84.997 85.097 85.197 85.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA