Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (84.797-84.896)

  1. ptíčevina, f. 1) das Vogelfleisch, Z.; — 2) neka vinska trta, (tičevina) Št.- Erj. (Torb.); die Vogeltraube, Trumm.
  2. ptičeznȃnəc, -nca, m. der Ornitholog, Cig.
  3. ptičeznȃnstvọ, n. die Vogelkunde, die Ornithologie, Cig., Jan.
  4. ptičeznȃvəc, -vca, m. der Ornitholog, Cig., Jan.
  5. ptíčica, f. dem. ptica; 1) das Vöglein; — 2) ivanjska p., neki metulj (somračnik): das Erdeichel-Widderchen oder der Blutfleck (zygaena filipendulae), Erj. (Ž.); — 3) das Maßliebchen (bellis perennis), Mur., C., vzhŠt.; — ptičice, der Rittersporn (delphinium), Št.- Cig.
  6. ptíčina, f. = ptičevina 2), C., Dol.- Erj. (Torb.), Trumm.; črna p. ne pusti kmeta nikdar na cedilu, SlN.; rjava p., die Fischtraube, Trumm.
  7. ptı̑čjak, m. der Vogelmist.
  8. ptı̑čji, adj. Vogel-; ptičje gnezdo, petje.
  9. ptı̑čka, f. dem. ptica; das Vöglein.
  10. ptı̑čnica, f. 1) die Vogelhütte, der Vogelherd; — 2) = ptičnik, das Vogelhaus, Dict., C., Preš.; — 3) die Bergkirsche, Cig.
  11. ptı̑čnik, m. 1) das Vogelhaus, Cig., Jan., M.; — priprava, s katero ptice love, Notr.; — 2) das Leinkraut (linaria), C.; — neka trta, SlGor.- Erj. (Torb.); der Wildbacher, Vošnjak (Umno kletarstvo).
  12. ptı̑čnjak, m. 1) das Vogelhaus, C.; — 2) neka trta, Radgona- Erj. (Torb.); = ptičevina, die Vogeltraube, Trumm.
  13. ptuj, adj., pogl. tuj.
  14. ptútika, f. = grlica, Mur.
  15. pȗb, m. die Unke, Cig.
  16. pȗbič, m. die Unke oder Feuerkröte (bombinator igneus), Jan., Erj. (Ž.).
  17. publicīst, m. časnikar, der Publicist.
  18. pùc, púca, m. der Abdecker, der Wasenmeister, vzhŠt.- Valj. (Rad), ogr.- C.
  19. pȗca, f. = punca, Mur., C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  20. 1. pȗcək, -cka, m. der Knopf, das Knöspchen, Ravn. (Abc.); — prim. hs. puce, der Knopf.
  21. 2. pȗcək, -cka, m. das Ferkel, Cig.; (pujcek, jvzhŠt.).
  22. pucolānka, f. die Puzzolanerde, Cig. (T.).
  23. púča, f. das Märchen, Mur., V.-Cig., Jan., Mik.; — dummes Zeug, Gor.; ne govorite ji takih puč! Burg.
  24. pučáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug reden, Gor.
  25. pučáti se, -ȃm se, vb. impf., Mur., pogl. pečati se.
  26. púčav, adj. hohl, schwammig (von Rüben, Rettig), Jan., C., vzhŠt.; — nam. puhčav? prim. puhel.
  27. púčel, m. = sod, vzhŠt.; — prim. nem. Pitschel, kor. butsche, kočevsko: butscherle = Fässchen, srlat. bucellus, Mik. (Et.).
  28. pȗčka, f. die Wasenmeisterin, die Quacksalberin, SlGor.- C.; — prim. puc.
  29. púgəlj, -glja, m. = koštrun: tolst je kot pugelj, BlKr.
  30. pȗgeš, m. kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  31. púglje, -eta, n. = koštrunček, BlKr.
  32. 1. pȗh, m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče- Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.- Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.
  33. 2. pȗh, m. der Puff, Cig.
  34. pùh, interj. puh, puh! — tako se zovejo prasci, C.
  35. púha, f. ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  36. puháč, m. der Pocher (in der Stampfe), Cig.; — prim. 2. puhati.
  37. puháča, f. der Feuerfächer, Mik.
  38. púhalica, f. das Blaserohr, Notr.
  39. puhȃłnica, f. 1) das Löthrohr, Cig. (T.), C.; — 2) der Fächer, Dict.
  40. puhálọ, n. das Blasewerk, das Gebläse, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  41. púhanje, n. das Hauchen; das Blasen, C.; — das Schnauben, C.
  42. pȗhast, adj. flaumig, Jan.
  43. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
  44. 2. pȗhati, -am, vb. impf. das Erz "pochen", V.-Cig.; — puffen, schlagen, Cig.; — iz nem.
  45. 1. púhavəc, -vca, m. 1) der Schnauber, Cig.; — 2) der Tabakschmaucher, Jan.
  46. 2. pȗhavəc, -vca, m. der Puffer, Cig.
  47. púhavka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  48. pȗhəc, -hca, m. das Ferkel, C.; — prim. puh ( interj.).
  49. púhək, -hka, adj. = puhel, C.; — lose, weit (o obleki): puhka suknja, C.
  50. púhəł, -hla, adj. viel leeren Raum enthaltend, schwammicht; puhla repa; p. les, schwammichtes Holz; puhla pšenica, wenig kerniger Weizen, Mur.; — dumpf (vom Schall), C.; — gehaltlos, leer; puhla glava, ein leerer Kopf; puhla modrost, puhle besede.
  51. puhláč, m. der Bimsstein, C.
  52. puhlák, m. ein leerer Kopf, SlN.
  53. puhlẹ́ti, -ím, vb. impf. schwammicht werden, M., C.
  54. puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.
  55. puhlíčast, adj. puhlici podoben ali puhlico v sebi imajoč: puhličasta zemlja, Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  56. puhlíčav, adj. lößartig, Erj. (Min.).
  57. puhlíčən, -čna, adj. = puhličav: puhlična ilovica, Nov.
  58. puhljȃd, f. schwammichte Dinge, Z.; — ( fig.) markloses Zeug, C.
  59. puhlóba, f. die schwammichte Beschaffenheit; — ( fig.) die Gehaltlosigkeit, die Leerheit, die Hohlheit, Jan., C.
  60. puhloglàv, -gláva, adj. kopfleer, seichtgelehrt, Cig., Jan.
  61. puhloglȃvəc, -vca, m. der Schalkopf, der Seichtling, der Flachkopf, Cig., Jan.
  62. puhloglȃvka, f. eine geistig beschränkte Weibsperson, Zora.
  63. puhloslǫ̑vəc, -vca, m. der Phrasendrescher, Jan. (H.).
  64. puhloslǫ̑vje, n. die Phrasendrescherei, Jan. (H.).
  65. púhlost, f. die schwammichte Beschaffenheit; — ( fig.) die Gehaltlosigkeit, die Hohlheit, die Seichtheit.
  66. puhlóta, f. = puhlost, Jan. (H.).
  67. puhloȗmje, n. der Flitterwitz, Cig.
  68. pȗhnica, f. = pernica, die Tuchet, Jan. (H.).
  69. púhniti, pȗhnem, vb. pf. hauchend o. wehend stoßen; oblaček dima kvišku p.; veter je puhnil, es kam ein Windstoß; smradljivi zrak je v mene puhnil, ko sem v sobo stopil; — sich schnell bewegen, huschen, schießen, schnellen, Cig., Jan.; kvišku p., aufspringen, Šol.; — v glavo mu puhne misel, LjZv.
  70. pȗht, m. der Dunst, Cig.; — der Duft, Mur.
  71. puhtẹ̑nje, n. 1) das Dunsten; — 2) der Dunst, Cig.
  72. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
  73. puhtíti, -ím, vb. impf. als Dunst oder Duft aufsteigen lassen, ausdünsten, Cig., Jan.; lep duh v koga p., jemanden anduften, Cig.
  74. pȗjcək, -cka, m. = pujsek, jvzhŠt.
  75. pȗjcka, f. = pujska, jvzhŠt.
  76. pȗjs, m. = prasec, C.; s to besedo svinje zovejo: pujs, na! C., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  77. pȗjsək, -ska, m. das Schwein (bolj v otročjem govoru), Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  78. pȗjska, f. die Sau (bolj v otročjem govoru), Lašče- Levst. (Rok.).
  79. púkanica, f. die Charpie, Cig., Jan., DZ.
  80. pukanína, f. das Pflücksel, Cig.; die Charpie, C.
  81. púkanje, n. das Ausraufen; das Zupfen; — = pukanina, das Zerzupfte (Charpie), Cig., DZ.
  82. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).
  83. púkavəc, -vca, m. der Zupfer, der Schleißer, Cig., Jan.
  84. pȗkež, m. der Ausraufer: sv. Lukež, repni pukež, Notr., Lašče- Levst. (M.).
  85. púkniti, pȗknem, vb. pf. ausraufen: cvetlico p., Cig.; herauszupfen, Cig., Mik.; las p., C.
  86. pȗkša, f. 1) = puška, die Büchse, das Schießgewehr, Meg., Dict., Jan., M., ogr.- C., Trub., Dalm., jvzhŠt.; — 2) der Palmbusch, jvzhŠt.; — 3) die Radbüchse, Dol.; — iz nem.; prim. stvn. buhsa, Mik. (Et.).
  87. pȗkšica, f. dem. pukša; 1) ein kleines Schießgewehr, jvzhŠt.; — 2) die Radbüchse, BlKr.; pogl. pesto; — 3) eine kleine Büchse ( z. B. für Nadeln), Dict., Jan.
  88. pȗlež, m. der Raufer, Guts., C., Cv.
  89. pulı̑təv, -tve, f. 1) das Ausraufen, C.; — 2) = puljava, das Raufen, C.
  90. púliti, -im, vb. impf. ausraufen, zausen; travo, plevel p.; smolo p., Harz sammeln, Polj.; lase si p.; rupfen: peresa p.; seno s ključem p. iz kope (mit einem Haken herausziehen), Cig.; p. komu obleko, das Kleid vom Leibe zerren, Cig.; zupfen, ausfädeln, ausfasern, Cig., C.; puljena svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich raufen, sich balgen; p. se s kom; vedno se pulita, sie liegen sich beständig in den Haaren; — p. se za kako reč, sich um etwas reißen; za to blago se pulijo, Cig.; p. se za ceno, des Preises wegen streiten, Levst. (Zb. sp.).
  91. pȗlj, m. die Rauferei, C.; na pulj dati krajcarje (= tako da se za-nje pulijo), Notr.
  92. púlja, f. die Rauferei, die Balgerei, Cig., Jan., Gor.; — der Zank, der Streit, C.
  93. puljáč, m. das Raufholz, der Haarraufer bei den Weißgerbern, V.-Cig.
  94. puljȃva, f. die Rauferei, Cig., C., ZgD., Polj.; — p. je za sadje, man reißt sich um das Obst, Z.
  95. puljȃvica, f. die Rauferei, V.-Cig., Jan., C.
  96. púljenica, f. die Raufwolle, Cig.
  97. puljenína, f. das Pflücksel, Cig.
  98. púljenje, n. 1) das Ausraufen, das Rupfen, das Zupfen; — 2) das Raufen; das Hadern.
  99. pȗljka, f. = pira 1), der Spelt (triticum spelta), GBrda.
  100. pȗljva, f. ein Büschel Flachs, Valj. (Rad).

   84.297 84.397 84.497 84.597 84.697 84.797 84.897 84.997 85.097 85.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA