Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (84.697-84.796)

  1. požǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. ein wenig stupfen, Z.; mit einem spitzigen Ding ein wenig wühlen, purren, Cig.
  2. požołtẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich gelb werden, Jan., jvzhŠt.
  3. požołtẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich sich gelb färben, Jan.
  4. požołtíti, -ím, vb. pf. gelb machen, gelb färben, Cig.
  5. požúgati, -žȗgam, vb. pf. 1) drohen, Cig.; p. komu, einen bedrohen, Cig.; — 2) = užugati, bezwingen, überwinden, Cig., C., M.; übermannen, überwältigen: spanje ga je požugalo, Gor.; smeh ga je požugal, er musste lachen, Glas.
  6. požúliti, -im, vb. pf. abreiben: polomiti in p. pod, LjZv.
  7. požunəc, -nca, m. eine Art Trinkgeschirr (tudi: požonec), C.
  8. požužnjáti, -ȃm, vb. pf. einige undeutliche Worte sprechen.
  9. požvę́čiti, -im, vb. pf. 1) aufkauen, verkauen; prežvekal je, pa ni mogel požvečiti, Jurč.; — 2) ein wenig kauen.
  10. požvę́kati, -am, vb. pf. = požvečiti, Jan., M.
  11. požvekováti, -ȗjem, vb. impf. (wiederholt) kauen, M.
  12. požvenkljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig klingeln, schellen, Cig., Jan.
  13. požvepláti, -ȃm, vb. pf. mit Schwefel bestreuen, schwefeln, Cig.; trte p., Dol., Notr.
  14. požveplíti, -ím, vb. pf. = požveplati, Cig.
  15. požvížgati, -am, vb. pf. 1) ein wenig pfeifen, Mur., Cig.; zupfeifen, Cig.; požvižgaj mu, gib ihm durch Pfeifen ein Zeichen, BlKr.- M.; — 2) p. kaj, etwas wegschmuggeln, Zv.
  16. požvižgávati, -am, vb. impf. in Absätzen pfeifen: kos požvižgava v dolino, Zora; veter požvižgava memo ušes, Vrt.
  17. požvižgováti, -ȗjem, vb. impf. = požvižgavati, Z.
  18. psālm, m. der Psalm.
  19. psalmīst, m. psalmopevec, der Psalmist.
  20. psālmnik, m. das Psalmenbuch, der Psalter, Cig., Jan.
  21. psalmopẹ̑vəc, -vca, m. der Psalmist, Jan., ZgD.
  22. psè, -ę́ta, n. dem. pes; das Hündchen, Jan., Mik.
  23. psę̑tče, -eta, n. das Hündchen, (pseče) Cig.
  24. psetnína, f. die Hundesteuer, Cig.
  25. psíca, f. 1) die Hündin; — 2) = koza, die Schnitzbank, C.
  26. psìč, psíča, m. dem. pes; das Hündchen.
  27. psíčati, -ím, vb. impf. = sičati, zischen, Guts., Mur., Cig., M., C.
  28. psı̑čək, -čka, m. dem. psič; 1) das Hündchen; — 2) eine Art Spinnrad (mit hohem Rade), C.
  29. psíčica, f. dem. psica; eine kleine Hündin, Boh., Krelj.
  30. psíčiti, psı̑čim, vb. impf. bedrücken, Gor.- Mik.
  31. psı̑čji, adj. hündisch, M.
  32. psīhičən, -čna, adj. dušen, psychisch, Cig. (T.).
  33. psihofīzičən, -čna, adj. k psihofiziki spadajoč, psychophysisch, Žnid.
  34. psíhofīzika, f. nauk o dušnih svojstvih, die Psychophysik, Cig. (T.).
  35. psiholōg, m. = dušeslovec, der Psycholog.
  36. psiholōgičən, -čna, adj., pogl. psihologijski, psihološki, nk.
  37. psihologı̑ja, f. dušeslovje, die Psychologie.
  38. psihologı̑jski, adj. zur Psychologie gehörig, psychologisch, Cig. (T.), Žnid.
  39. psiholōški, adj. psychologisch, nk.
  40. psı̑k, m. das Zischen, der Zischer (als Laut), M., Valj. (Rad).
  41. psíka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Št.- C., Nkol.; (napačno: der Kornelbaum, C.); — prim. češ. psí trní (ligustrum).
  42. psíkanje, n. das Zischen, Cig.
  43. psíkati, -kam, -čem, vb. impf. = sikati, zischen, Mur., V.-Cig., Jan., Valj. (Rad).
  44. psíkavəc, -vca, m. der Zischer, Cig., Jan.
  45. psíkavka, f. die Zischerin, Cig.
  46. psíkniti, psı̑knem, vb. pf. einen Zischlaut von sich geben, Jan. (H.).
  47. psíkovəc, -vca, m. = psika, Št.- C.
  48. psíkovina, f. = psika, C.; — tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), M., C.
  49. psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.- Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.- C.; der Rupfen, Mur.
  50. psinják, m. der Hundezwinger, Cig.
  51. psínov, adj. psinovo platno, die gröbste Leinwand, C.
  52. psoglàv, -gláva, adj. hundsköpfig, Jan. (H.).
  53. psoglȃvəc, -vca, m. der Hunne, Levst. (Zb. sp.); — prim. pesoglavec.
  54. psonòg, -nǫ́ga, adj. hundsfüßig, C.
  55. psọ̑st, f. die Beschimpfung, die Schmachrede, der Schimpf, Mur., Cig., Mik.; der Spott, ogr.- C.
  56. psováč, m. der Beschimpfer, der Schmäher, Cig., SlN.
  57. psováłən, -łna, adj. beschimpfend, Schimpf-, Schmäh-, Jan., nk.
  58. psovȃnje, n. das Beschimpfen, das Lästern, das Schmähen.
  59. psováti, psȗjem, vb. impf. beschimpfen, schmähen, lästern; njih veliko mene psuje, Dalm.; Boga p., Gott lästern, ogr.- C.
  60. psovȃvəc, -vca, m. der Beschimpfer, der Lästerer, Cig., Jan.
  61. psovȃvka, f. die Beschimpferin, die Lästrerin, Jan. (H.).
  62. psǫ̑vka, f. das Schmähwort, das Schimpfwort, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  63. psǫ̑vnica, f. der Hundestall, C.
  64. psozǫ́bən, -bna, adj. hundszähnig, Cig.
  65. pst, interj. pst!
  66. psúja, f. = psovanje, Mur.- Cig., C., ogr.- Let.
  67. pšȃj, m. der Stampfklotz, der Stampfer, Jan., Raič ( Let.), Zora; der Pressstößel: s pšajem tropine v prešo tlačijo, jvzhŠt.; der Mörserstößel, C.; — prim. phati.
  68. pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  69. pšénast, adj. 1) grießartig, Cig., Jan.; — 2) mit Hirsebrei vermischt: pšenasta repa, Svet. (Rok.).
  70. pšenátən, -tna, adj. = ikrast (finnig): pšenatna svinja, C.
  71. pšenčàv, -áva, adj. = ikrast, finnig, Cig.
  72. pšenčìv, -íva, adj. = ikrast, finnig: pšenčivo meso, C., Polj.
  73. pšénək, -nka, m. 1) die Finne, C.; — 2) der Grus in den Bienenstöcken, V.-Cig.
  74. pšenetljìv, -íva, adj. = ikrast, finnig, Poh.
  75. pšeníca, f. der Weizen (triticum vulgare); p. resnica, der Bartweizen, Cig.; p. golica, der Glattweizen, Z.; zložena p., der Wunderweizen, Cig., C.; kravja p., der Kuhweizen (melampyrum), C.
  76. pšeničák, m. das Weizenbrot, Mik.
  77. pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.
  78. pšeničevína, f. das Weizenstroh, C.
  79. pšeničevíšče, n. = pšeničišče, Cig.
  80. pšeníčišče, n. der Weizenacker nach der Ernte, Mur., Cig., Met., jvzhŠt.
  81. pšenı̑čka, f. dem. pšenica; 1) der liebe Weizen, Mur.; — 2) eine Art genießbarer Schwamm, C.; — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  82. pšenı̑čnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  83. pšenı̑čnik, m. 1) das Weizenbrot, Mur.; — 2) der Monat Juli, C.; — 3) (ječmen) p., die nackte, dem Weizen ähnliche Gerste, C., Z.
  84. pšeničnják, m. das Weizenbrot, Cig., Danj. (Posv. p.), Valj. (Rad); pšenı̑čnjak, Mur.
  85. pšeníka, f. der Grieß, die Grütze, C.
  86. pšenìv, -íva, adj. finnig, C., Koborid- Erj. (Torb.).
  87. pšę̑nki, m. pl. die Finnen, (všenki) C., Nov.; (šenki) Cig.; — pogl. pšenek 1).
  88. pšénọ, n. 1) das in der Stampfe von den Hülsen befreite Getreide: bes. die enthülsten Hirsekörner; kuhano pšeno je (prosena) kaša; — die Grütze, Mur., Cig., Jan.; — laško p., der Reis (oryza sativa), Cig., Tuš. (R.); — babje p., kleiner, feiner Hagel; babje p. gre, es gräupelt (rieselt); — 2) die Finne (im Schweinefleisch), Cig., C.; — 3) = šen, der Rothlauf, Mik. (Et.); (pšen V.-Cig.).
  89. pšíca, f. = puščica, der Pfeil, Guts., Mur., Cig., Jan.
  90. pšǫ́ga, f. = šoga, Frey. (F.).
  91. ptíca, f. der Vogel; — p. sv. Petra, die Sturmschwalbe (thalassidroma pelagica), Erj. (Ž.); — mrtvaška p., die Perleule (strix flammea), Cig.
  92. ptìč, ptíča, m. = ptica, der Vogel; ptiče loviti, poljski ptiči, das Feldgeflügel, Cig.; ptiči pevci, die Singvögel, Cig. (T.); ptiči selci, die Zugvögel, Cig.; ni ptič ni miš = er ist kein ausgesprochener Charakter, Jurč., nk.; — pravi ptič je, er ist ein rechter Schelm.
  93. ptičeglèd, -glę́da, m. der Vogelschauer, der Vogeldeuter, Cig.
  94. ptičeglę̑dəc, -dca, m. = ptičegled, Jan., Šol.
  95. ptičeglę̑dstvọ, n. die Vogeldeuterei, Cig.
  96. ptı̑čək, -čka, m. dem. ptič; 1) das Vöglein; — zvit p., ein Schalk, Cig.; — 2) neka vinska trta, (tiček) Kanal- Erj. (Torb.).
  97. ptičeslǫ̑vəc, -vca, m. der Ornitholog, Cig.
  98. ptičeslǫ̑vje, n. die Ornithologie, Cig.
  99. ptičeslǫ̑vski, adj. ornithologisch, Cig.
  100. ptičę̑tina, f. das Vogelfleisch, ogr.- C.

   84.197 84.297 84.397 84.497 84.597 84.697 84.797 84.897 84.997 85.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA