Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (84.497-84.596)

  1. pozę̑məljski, adj. auf der Erde vorkommend, Erd-, Erden-, irdisch; p. mah, pozemeljske rastline, pozemeljsko veselje.
  2. pozę̑məljščina, f. das Irdische, V.-Cig.
  3. pozę́mən, -mna, adj. = pozemeljski; tellurisch: pozę̑mnọ železo, Erj. (Min.); — pozemno gorovje, Landgebirge, Cig. (T.).
  4. pozę̑mica, f. = podzemljica, krompir, Tuš. (R.).
  5. pozę̑mlje, n. die Erdoberfläche, Jan. (H.).
  6. pozemljíka, f. junge, aufgeschossene Fichte oder Tanne, V.-Cig.
  7. pozemljína, f. die obere Erde, Z.; — das Niveau ( prim. pozemljinski).
  8. pozemljı̑nski, adj. p. zemljekaz, die Niveaukarte, Levst. (Cest.).
  9. pozemljúh, m. 1) der Grundstrauch, Cig.; — 2) ein irdisch gesinnter Mensch, C.
  10. pozemljúša, f. eine kriechende Pflanze, Cig.
  11. pozę́mski, adj. = pozemeljski, Jan.
  12. pózən, -zna, adj. spät; pozne ure; pozno je že; pozna jesen, der Spätherbst; — spätreifend: pozno sadje; — pozni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; — pozneje, später; — iz: pozden.
  13. pozəzováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt aufhüpfen, Svet. (Rok.); = poskakujoč hoditi, Dol.
  14. pozíbati, -bam, -bljem, vb. pf. ein wenig wiegen oder schaukeln, M., Z.
  15. pozícija, f. položaj, postavljenje, die Position, nk.
  16. pozid, m. = pozad, C.
  17. pozídati, -am, vb. pf. 1) nach und nach erbauen, Vrt.; pozidali so svoje hiše, LjZv.; — 2) bebauen, mit Gebäuden ausfüllen: p. selišče, Cig.; — 3) durch Mauern, Bauen verbrauchen: p. vse apno, kamenje, Cig.; p. veliko denarja, Let.
  18. pozı̑dnica, f. die Mauerbank, Cig.
  19. pozidováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozidati; bebauen, Cig.
  20. pozijáti, -ȃm, vb. pf. 1) gierig das Maul öffnen, um etwas zu packen, C.; — 2) ein wenig gaffen: p. v koga, jemanden ein wenig angaffen, Cig.
  21. pozijávati, -am, vb. impf. wiederholt das Maul, den Schnabel öffnen, Vrt.; — müßig gaffen, ogr.- C.
  22. pozı̑mək, -mka, m. der Nachwinter, Cig., Jan., Cig. (T.).
  23. pozímən, -mna, adj. = pozimski, Jan. (H.).
  24. pozı̑mje, n. die Winterszeit, Z., M., Bes.
  25. pozímski, adj. wintermäßig, Winter-; pozimsko opravilo, die Winterbeschäftigung, Cig.
  26. pozitīv, m. die erste Vergleichungsstufe, der Positiv ( gramm.).
  27. pozitīvən, -vna, adj. določen, gotov, positiv, Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.
  28. pozitivīzəm, -zma, m. nauk, kateri le temu daje veljavo, kar je pozitivno, der Positivismus, Lampe (V.).
  29. pozìv, * -zíva, m. der Aufruf, Jan., nk.; poziv na vojsko, das Kriegsaufgebot, der Heerbann, Jan., Cig. (T.); die Aufforderung, Cig., Jan., C., nk.; die Berufung, Jan., nk.; die Vorladung, Cig., Jan., DZ., nk.; — die Einladung (zu einer Hochzeit u. dgl.), Cig., Jan.
  30. pozívanje, n. das Auffordern, das Einladen, nk.
  31. pozívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; auffordern, einladen, Jan., nk.; Bog grešnike na pokoro poziva, kajk.- Valj. (Rad); — p. se na kaj, sich auf etwas berufen, Jan., Cig. (T.), nk.
  32. pozívən, -vna, adj. Aufforderungs-, Vorladungs-, Einladungs-, nk.
  33. pozı̑vnica, f. der Vorladungsschein, C., DZ., nk.; — die Einberufungskarte, Jan. (H.).
  34. pozlačénje, n. die Vergoldung.
  35. pozlačeválọ, n. der Quickstift, Cig.
  36. pozlačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pozlatiti; vergolden.
  37. pozlačevȃvəc, -vca, m. der Vergolder, Cig., Jan.
  38. pozlačevȃvka, f. die Vergolderin, Cig.
  39. pozlačílọ, n., nam. pozlatilo, Cig., Jan., C.
  40. pozlȃta, f. die Vergoldung, Mur., Cig. (T.), Erj. (Min.); v pozlato priravnan, zum Vergolden hergerichtet, DZ.
  41. pozlȃtba, f. = pozlata, Cig.
  42. pozlatílọ, n. die Vergoldung, Cig., Jan.; v p. pripravljen, DZ.
  43. pozlatíti, -ím, vb. pf. vergolden; jabolka z zlato peno p.; pozlačen, vergoldet.
  44. pozlatník, m. der Vergolder, Mur., Cig.
  45. pozlóbən, -bna, adj. = zloben, C.
  46. pozmétati, -mę́čem, vb. pf. nacheinander herabwerfen.
  47. poznáčiti, -znȃčim, vb. pf. bezeichnen, Jan. (H.).
  48. poznȃłəc, -łca, m. = poznavec, nk.
  49. poznameníti, -ím, vb. pf. bezeichnen, kenntlich machen, Mur., Nov.- C.
  50. poznamenítiti se, -ı̑tim se, vb. pf. wichtig o. bedeutend werden, nk.
  51. poznamenjevȃnje, n. das Bezeichnen, die Bezeichnung, (-menov-) Mur., Trst. (Let.), Nov., Zora.
  52. poznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poznameniti; bezeichnen, kenntlich machen, (-menov-) Mur., Trst. (Let.).
  53. poznȃnəc, -nca, m. = znanec, Jan. (H.).
  54. poznȃnje, n. das Kennen, die Kenntnis; poznanja vreden mož, Jurč.; p. blaga, die Warenkenntnis, Cig.; p. samega sebe, die Selbstkenntnis, Cig. (T.).
  55. poznȃnstvọ, n. die Bekanntschaft, Navr. (Let.).
  56. poznȃtelj, m. = poznavatelj, der Kenner, Trst. (Let.).
  57. poznátən, -tna, adj. kennbar, kenntlich, Cig., Jan., DZ.
  58. poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.
  59. poznátnost, f. die Kennbarkeit, Jan.
  60. poznȃva, f. die Kenntnis, Cig.
  61. poznavȃtelj, m. der Kenner, C., nk.; poznavatelji in soditelji ženske lepote, Str.
  62. poznavȃteljica, f. die Kennerin, nk.
  63. poznavȃteljski, adj. Kenner-, C., nk.
  64. poznávati, -am, vb. impf. 1) nach und nach zu erkennen anfangen, Mur.; — 2) kennen, M., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  65. poznavȃvəc, -vca, m. der Kenner, Jan.
  66. poznavȃvka, f. die Kennerin, Jan.
  67. poznȃvəc, -vca, m. der Kenner, Mur., Cig., Jan., C.
  68. poznȃvka, f. die Kennerin, Mur., Cig.
  69. póznəc, -znəca, m. der Spätlein, Valj. (Rad).
  70. pozníca, f. die Spätfrucht, Valj. (Rad); — der weibliche Herbstling, der Spätling, Cig., Jan.
  71. poznìč, -íča, m. = poznik, Cig., Jan.
  72. poznı̑čək, -čka, m. dem. poznič, Lašče- Levst. (Rok.).
  73. pozník, m. ein in später Jahreszeit geborenes Thier, der Spätling, Cig.; (pǫ̑znik), Lašče- Levst.; — (krompir) p., späte Kartoffel, LjZv.
  74. poznína, f. die Spätfrucht, Cig.; bes. das Spätgetreide, C.
  75. pozníti, -ím, vb. impf. 1) verzögern ( phys.), Cig. (T.); — 2) pozni se, es wird spät, Cig.
  76. poznják, m. der Spätflachs, Cig.
  77. poznolẹ́tən, -tna, adj. Spätsommer-: poznolẹ̑tna noč, Str.
  78. poznọ̑st, f. die Späte, Cig., Jan.
  79. poznóta, f. = poznost, Jan.
  80. pozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. aufpicken, (Beeren) aufessen; kokoši so zrnje pozobale; dva grozda, peščico črešenj sem pozobal; — konj je ves oves pozobal.
  81. pozòj, -zǫ́ja, m. der Drache, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; das Ungeheuer, BlKr.; pózoj, -zǫ́ja, Valj. (Rad).
  82. pozǫ́jev, adj. Drachen-, Cig.
  83. pozojíca, f. das Drachenweibchen, kajk.- Valj. (Rad).
  84. pozòv, -zóva, m. = poziv, die Aufforderung, Cig., Jan., Levst. (Močv.), Navr. (Let.), DZ.
  85. pozovčı̑n, m. = pozavčin, C., M.
  86. pozóvən, -vna, adj. Aufforderungs-: pozǫ̑vna tožba, eine Aufforderungsklage, DZ.; — Einberufungs-, DZkr.
  87. pozóvič, m. der Hochzeitbitter, Habd.- Mik., vzhŠt.
  88. pozovı̑čka, f. die Hochzeitbitterin, Habd.- Mik.
  89. pozovníca, f. = pozivnica, DZ.; der Einberufungszettel, Levst. (Nauk).
  90. pozváłən, -łna, adj. pozvȃłna pravda, die Aufforderungsklage, DZ.
  91. pozvánəc, -nca, m. der Einberufene, Jan. (H.); — der Geladene, der Gast, Jan.
  92. pozvȃnjati, -am, vb. impf. ad pozvoniti; in kurzen Absätzen läuten, von Zeit zu Zeit läuten, durch Läuten Zeichen geben; med mašo pozvanja; — (hudemu vremenu) p., jvzhŠt.
  93. pozvȃnjčkati, -am, vb. impf. dem. pozvanjati; drozeg tudi pozvanjčka kakor slavec, SlN.
  94. pozvȃnje, n. die Berufung, Mur.
  95. pozvánka, f. die Berufene, Jan. (H.); — die Geladene, Jan. (H.).
  96. pozváti, -zóvem, vb. pf. 1) rufen, herbeirufen, Mur., Cig., Jan.; p. piščeta, jvzhŠt.; berufen, Mur., Cig., Jan.; od odpravil p., abberufen, Cig.; — laden, einladen, Cig., Jan.; p. na kaj, k čemu, Cig., kajk.- Valj. (Rad); — vorladen, citieren, Cig., Jan.; pred sebe p. koga, Jan.; okrivljenca p. na sodbo, zatožence p. h kazenski razpravi, Levst. (Nauk); — auffordern, Cig., Jan.; p. koga na boj, nk.; žandarma jih pozoveta, naj se podajo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) (po hs.) p. se, sich berufen, Cig. (T.).
  97. pozvȃvəc, -vca, m. der Aufforderer, (pozvalec) Navr. (Let.).
  98. pozvẹ̑da, f. die Erforschung, die Erhebung, DZ.
  99. pozvẹ́dati, -am, vb. impf. = pozvedavati, Jan.
  100. pozvẹdávanje, n. die Erkundigung(en), das Nachforschen, die gepflogenen Erhebungen.

   83.997 84.097 84.197 84.297 84.397 84.497 84.597 84.697 84.797 84.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA