Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (84.397-84.496)

  1. povzbȗja, f. die Anspornung, die Aufmunterung, Jan.
  2. povzbújati, -am, vb. impf. ad povzbuditi, Jan.
  3. povzdìg, -vzdíga, m. die Erhebung, Cig.; p. sv. križa, die Kreuzeserhöhung, Cig.; — die Hebung (arsis) in der Metrik, Jan., Cig. (T.); — die Erhebung, der Schwung ( fig.), Jan. (H.); — der Aufschwung ( fig.), C.
  4. povzdı̑ga, f. die Erhebung, Jan., C.; p. do viška, die Hochhebehalte, Telov.; p. na višjo stopnjo, die Promotion, Cig.; — die Erhebung des Geistes, die Erbauung, Cig.; — der Aufschwung ( fig.), Cig., nk.
  5. povzdígati, -dı̑gam, vb. impf. ad povzdigniti, Cig., Z.
  6. povzdigávanje, n. das Erheben: p. rok mojih, kajk.- Valj. (Rad).
  7. povzdigávati, -am, vb. impf. = povzdigovati.
  8. povzdı̑gljaj, m. die Erhebung: dušni p., die Herzenserhebung, C.
  9. povzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. 1) ein wenig heben: p. sod, Cig.; prim. privzdigniti; — 2) emporheben, erheben; p. roke proti nebu; s povzdignjenimi rokami prositi; — p. oči, emporblicken, Cig.; — p. koga na kraljevi prestol; med plemenitnike p., adeln, Cig.; p. na višjo stopnjo, promovieren, Cig.; — p. se, sich heben, emporkommen; povzdignila se je za gospo, LjZv.
  10. povzdı̑gnjenəc, -nca, m. der Emporkömmling, Cig., Jan.
  11. povzdigovȃnje, n. das Emporheben; p. rok; — die Wandlung (als Theil der Messe); pred povzdigovanjem, po povzdigovanju; — die Lobeserhebung, die Verherrlichung, Cig., Jan.
  12. povzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad povzdigniti; emporheben; roke k Bogu p.; — aufwandeln (bei der Messe); mašnik povzdiguje; — erbauen ( fig.): p. duha, Cig.; p. se, sich erbauen, Cig.; — durch Lob erheben: p. koga kakor Boga, Cig.; — p. se, sich heben: kupčija se zopet povzdiguje; — sich erheben; p. se nad druge; — = z višjim glasom peti, überschlagen, Zv.
  13. povzdigovȃvəc, -vca, m. der Verherrlicher, Cig.
  14. povzdı̑h, m. = vzdih, der Seufzer, ZgD.
  15. povzdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. aufseufzen, Z.
  16. povzę̑ma, f. die Recapitulation, das Resumé, Cig., Jan., C.; — = povzemanje, die Nachnahme, Z.
  17. povzẹ̑manje, n. 1) das Zusammenfassen, das Resumieren ( prim. povzemati); — 2) poštno p., die Postnachnahme: stroški se mogo s povzemanjem dobiti (können nachgenommen werden), DZ.; poslatev na p., die Nachnahmesendung, DZ.
  18. povzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad povzeti; 1) zusammennehmen, resummieren, recapitulieren, Cig., Jan.; — 2) entnehmen: p. kaj iz dekličjih besed, Jurč.; — abstrahieren, Jan.; — 3) nachnehmen ( merc.), Jan., Cig. (T.), DZ.
  19. povzę̑mək, -mka, m. 1) die Portion, die Dosis, C.; — 2) die Recapitulation, das Resumé, Cig., Jan.; — 3) poštni p., die Postnachnahme, C.
  20. povzę̑mən, -mna, adj. Nachnahme-, DZ.
  21. povzę̑mka, f. die Portion, Št.- Mur., Mik.; v pičlih povzemkah, Raič ( Let.).
  22. povzę̑mnica, f. der Nachnahmeschein, DZ.
  23. povzę̑tək, -tka, m. 1) das Resumé, Jan.; kratek p., Cig. (T.), nk.; — 2) der Nachnahmebetrag, Cig. (T.), DZ.
  24. povzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) zusammennehmen, Cig., Jan.; p. moč, die Kräfte zusammenraffen, Npes.- Cig.; zelišče sok iz zemlje povzame, Jap. (Prid.); — zusammenfassen, resumieren, recapitulieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Vest., Svet. (Rok.); tako je bila stvar, katero smo povzeli od kraja, Jurč.; — 2) wegnehmen: zid veliko svetlobe povzame, Svet. (Rok.); — herunterbringen ( fig.), bolezen ga je povzela, C.; — entnehmen: p. kaj iz česa, Cig. (T.), nk.; folgern, Jan.; — abstrahieren, Jan.; — besedo p., das Wort nehmen, Cig., Jan., nk.; — p. glas, intonieren, Jan.; — 3) nachnehmen ( merc.), Jan., Cig. (T.).
  25. povzę́tje, n. 1) die Zusammenfassung, Mur.; die Recapitulation, Cig.; — 2) p. glasu, die Intonation, Jan.; — 3) die Nachnahme ( merc.), Cig. (T.); poštno p., Jan., C., nk.
  26. povzę̑tnica, f. = povzemnica, DZ.
  27. povzetnína, f. die Nachnahmegebür, DZ.
  28. povznȃšati, -am, vb. impf. ad povznesti; erheben, Jan.
  29. povznésti, -nésem, vb. pf. erheben, Jan.; — p. se, emporkommen, Jan.
  30. povznòs, -nósa, m. der Schwung ( stil.), Cig. (T.).
  31. povzpèn, -pę́na, m., LjZv.; pogl. povznos, vzlet.
  32. povzpę́ti se, -pnèm se, vb. pf. sich nach und nach emporschwingen, Bes.
  33. povzpę́titi, -pę̑tim, vb. pf. = ponoviti, wiederholen, C.
  34. povzvı̑šati, -am, vb. pf. = povišati, Jan. (H.).
  35. povžíti, -žı̑jem, vb. pf., Cig., Jan., pogl. použiti.
  36. pozȃba, f. das Vergessen, die Vergessenheit, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  37. pozabávljati, -am, vb. pf. ein wenig stänken oder necken, einige Glossen machen, Z.
  38. pozȃbək, -bka, m. der Vergessenheitsfehler, Jan.
  39. pozȃbəljši, adv. ( part. praet. ad pozabiti) = pozabivši, pozabič, C.; (pozabuši, pozabljivši), Dol.
  40. pozábən, -bna, adj. = pozabljiv, Mur., Jan.
  41. pozȃbič, adv. aus Vergessenheit, Jan.; p. sem tudi tvoj denar v žep vteknil, jvzhŠt.
  42. pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! ( praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).
  43. pozabíti, -bı̑jem, vb. pf. nacheinander einschlagen; vse žreblje p., Cig.
  44. pozabívati, -am, vb. impf. = pozabljati, Šol., C., Zora, Vrt.
  45. pozabívnost, f. = pozabljivost: pozabivnosti morje, Levst. (Zb. sp.).
  46. pozábljati, -am, vb. impf. ad pozabiti, vergessen.
  47. pozabljénje, n. das Vergessen, die Vergessenheit; pozabljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  48. pozábljenost, f. das Vergessensein, die Vergessenheit, Jan. (H.).
  49. pozabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = pozabljati, Jan., Dalm., Guts. (Res.)- Mik.
  50. pozabljìv, -íva, adj. vergesslich; star človek je p.; — p. svojih dolžnosti, vergesslich in Bezug auf seine Pflichten, Met.- Mik.
  51. pozabljı̑vəc, -vca, m. der Vergessliche.
  52. pozabljı̑vka, f. die Vergessliche.
  53. pozabljívost, f. die Vergesslichkeit.
  54. pozabljı̑vši, adv., nam. pozabeljši, pozabivši, aus Vergessenheit, Kr.- Met., Kor.- Jan. (Slovn.).
  55. pozabolę̑čki, m. pl. = pobolečki, Mur.
  56. pọ̑zad, m. der Herd, Jarn., Jan., Notr.- Z.; pod pozad v kuhinji kaj postaviti, Nov.- C.; (puzad, Guts.; pozed, Rez.- C.).
  57. pozȃdje, n. = ozadje, der Hintergrund, Z., DZ., SlN.- C.
  58. pozȃdnji, adj. = zadnji, der hinten ist, ogr.- C.; — = poslednji, C.
  59. pozajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad pozajeti; 1) ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.; — 2) entnehmen, schöpfen, Cig.
  60. pozaję́ti, -zajámem, -zájmem, vb. pf. 1) ausschöpfen; vso vodo p. iz posode; — 2) entnehmen, schöpfen ( fig.), Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) einnehmen: p. mesto, deželo, C.
  61. pozakléniti, -klę́nem, vb. pf. nacheinander versperren, verschließen; vse omare, vsa vrata p.
  62. pozakonı̑təv, -tve, f. die Ehelicherklärung, die Legitimation (unehlicher Kinder), Cig., Jan.
  63. pozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. 1) gesetzlich machen, legitimieren, Cig., Krelj- M.; p. otroka, ein Kind legitimieren, Cig., Jan.; pozakonjen, legitimiert, DZ.; — 2) ehelich trauen, SlN., Bes.; — verehelichen, Zora, Let.; — heiraten, Ist.- C.; — p. se, sich verehelichen, Z., nk.
  64. pozakotíti, -ím, vb. pf. p. prostor, einen Raum (in allen Winkeln) voll füllen, Zv.
  65. pozȃł, -zála, adj. ziemlich schön: pozalo, recht schön, C.; pozalo govoriti, fein, gebildet sprechen, Z.
  66. pozalíti, -líjem, vb. pf. nacheinander zugießen, M.; s svincem p. luknje, Z.
  67. pozapečátiti, -ȃtim, vb. pf. nacheinander versiegeln.
  68. pozaplatíti, -ím, vb. pf. nacheinander belappen, verflicken, Cig., Z.
  69. pozasadíti, -ím, vb. pf. allmählich bepflanzen, Jan.
  70. pozaslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. nacheinander durch angelehnte Schirme oder Deckel verdecken, Z.; peči p., die Ofenthüren verdecken, Z.
  71. pozaspáti, -ím, vb. pf. nacheinander einschlafen; vse je že bilo po hiši pozaspalo, jvzhŠt.
  72. pozastáviti, -stȃvim, vb. pf. nacheinander versetzen oder verpfänden.
  73. pozaužíti, -žı̑jem, vb. pf. nacheinander verzehren.
  74. pozȃva, f. = poziv, die Vorladung (vor Gericht), C.
  75. pozaváč, m. der Zusammenrufer, M.
  76. pozávanje, n. = pozivanje, M., kajk.- Valj. (Rad).
  77. pozávati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; = pozivati: einladen, herbeirufen, C., Danj.- Mik., vzhŠt., BlKr.; p. na gostijo, Pjk. (Črt.).
  78. pozavčı̑n, m. der Hochzeitslader, C., SlN., vzhŠt.- Pjk.
  79. pozd, adj. spät: pozdega srca, langsamen Sinnes, C.; — pozdo, spät, Meg.- Mik., C., Rez.- Baud.; pozdeje, später, nachher, Jarn. (Sadj.).
  80. pozdàj, adv. = po zdaj, künftighin, C., Str.
  81. pozde, adv. später, nachher, C.; — ("pozdje", spät, Mur.).
  82. pozdẹ̑j, adv. später, hernach, Mur., Mik.
  83. pózdən, -zdna, adj. = pozen, Mur., Jan., M., C.
  84. pozdẹ́ti se, -zdí se, vb. pf. scheinen, Cig.; gut dünken: kakor se njemu pozdi, nach seinem Ermessen, DZ.
  85. pozdẹ̑va, f. die Muthmaßung, Jan.
  86. pozdẹ́vati se, -a se, vb. impf. ad pozdeti se; pozdeva se mi, es däucht mir, es will mir scheinen, Cig., Jan.
  87. pozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, Z.; die Meinung, C.; — das Vorurtheil, C.; — der Dünkel, C.
  88. pózdi, adv. spät, Guts., Mur., C., pozdı̑, Rož.- Kres, Npes.-Schein.
  89. pozèb, -zę́ba, m. der Frostschaden, C., Mariborska ok.- Kres; za jutri se je pozeba bati, BlKr.
  90. pozę̑b, f. = pozeb, m., Svet. (Rok.); pǫ́zeb, Valj. (Rad).
  91. pozę̑ba, f. das Abfrieren, der Frostschaden.
  92. pozę́bati, -am, vb. impf. ad pozebsti; durch Frost zugrunde gehen, abfrieren, Cig., Jan., C.; lan rad pozeba, Rut. (Zg. Tolm.).
  93. pozę̑bica, f. das Abfrieren, Z.; kadar je drevje in trtje cinasto, pravijo, da je pozebica, Št. Jernej ( Dol.).
  94. pozeblína, f. kar je pozeblo: n. pr. pozebla ozimina, Gor.
  95. pozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozebsti, = pozebati.
  96. pozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. durch Frost Schaden leiden oder zugrunde gehen; trta je pozebla, orehi so pozebli; kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; pozebel, abgefroren; pozebla ozimina.
  97. pozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich grün werden, C., Z., Zora.
  98. pozeleníti, -ím, vb. pf. allmählich grün machen, begrünen, Cig.; — p. se = pozeleneti, Cig.
  99. pozę̑məljčan, m. der Erdbewohner, Ravn.
  100. pozę́məljn, -ljna, adj. = pozemeljski, Cig.

   83.897 83.997 84.097 84.197 84.297 84.397 84.497 84.597 84.697 84.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA