Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (8.401-8.500)

  1. dráhniti, drȃhnem, vb. pf. wüthend anfallen (o psu), Plužna- Erj. (Torb.).
  2. drȃjna, f. 1) der Gassenhauer, Cig.; das Buhlerlied, Pohl., ZgD.; — 2) zügelloses Treiben: ha, to bo drajna! ZgD.; — 3) der Ort zügellosen Treibens, der Tummelplatz, Cig., Jan.; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežela turška drajna, Npes.-K.; — 4) die Buhldirne, Pohl., M., Gor.; ta dečla postane opravljiva drajna, Bas.; — prim. drandati, direndaj.
  3. drȃjnati, -am, vb. impf. sich zügellos benehmen, lärmen, Cig., C.; Tamkaj pleše, tamkaj drajna, Vod. (Pes.); celo noč je drajnala, Gor.
  4. drȃjši, adj. compar. ad drag = dražji.
  5. drȃka, f. 1) das Handgemenge, die Rauferei, Mur., Mik.; — 2) = derak, der Kreuzdorn, Cig., C.
  6. drakǫ̑n, m. der Drache, Cig., Jan., C., Dalm., Ravn.; (als Sternbild) Cig. (T.).
  7. drakǫ̑nka, f. die Drachin, Cig.
  8. drāma, f. dejanje, ki se vrši na gledališčnem odru; pos. neka vrsta gledališčnih iger, ki je v sredi med tragedijo in komedijo; das Drama, Jan., Cig. (T.), nk.
  9. dramātičən, -čna, adj. dramatisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  10. dramātik, m. der Dramatiker, Jan., nk.
  11. dramātika, f. die Dramatik.
  12. dramātiški, adj. dramatisch, Jan.
  13. dramatizováti, -ȗjem, vb. impf. dramatisieren, Cig.
  14. dramatūrg, m. der Dramaturg.
  15. dramaturgı̑ja, f. znanstvo o spisavanju in igranju gledališčnih iger, die Dramaturgie.
  16. drȃmcati, -cam, vb. impf. = dramiti, C.
  17. dramílọ, n. das Weckmittel, der Weckruf, Cig. (T.), Vod. (Pes.).
  18. drámiti, -im, vb. impf. aus dem Schlafe (oder Schlummer) rütteln, wecken; d. zaspanca; — pren. aufmuntern; d. mlačneže.
  19. dramı̑vəc, -vca, m. der Aufmunterer, Valj. (Rad).
  20. drȃmlja, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  21. dramljè, -ę́ta, n. = dramlja, Tolm.- Erj. (Torb.).
  22. dramolēt, m. mala drama, das Dramolet, Cig. (T.).
  23. drȃmpati, -pam, -pljem, vb. impf. unsanft aufrütteln, wecken, vzhŠt.- C.
  24. drȃndati, -am, vb. impf. unschön singen, C.; (drandrati, Z.).
  25. drȃnfati, -am, vb. impf. = drampati, dramiti, C.
  26. drȃp, m. coll. die Maueranwurfsbrösel, Z.
  27. drápa, f. 1) etwas Zerrissenes: der Waschfetzen, Cig., Nov., C.; pl. drape, etwas Zerstörtes, die Ruine, Cig.; — 2) langsamer Arbeiter, Dol.
  28. drápanje, n. das Kratzen.
  29. drápati, -pam, -pljem, vb. impf. kratzen; — draplje me = mika me, es reizt mich, es macht mich neugierig, C.; — mit einem gewissen Geräusch etwas thun ( z. B. gehen, arbeiten), d. in iti, d. in delati, C., Z.; krhko je drapati začelo (o dežju), Slom.; — ohne besonderen Erfolg arbeiten; kaj tu draplješ? Dol.
  30. drápavəc, -vca, m. der Kratzer, Cig.
  31. drápavica, f. die Gicht, Hal.- C.
  32. draperı̑ja, f. das Stoffbehänge, die Draperie, Cig. (T.).
  33. drȃpki, m. pl. die Anfälle ( z. B. des Fiebers), C.
  34. drápniti, drȃpnem, vb. pf. kratzen.
  35. drása, f. = dravsa, (das Unkraut), C.
  36. drásati, -am, vb. impf. auflösen, aufbinden, aufschnüren: d. si obleko, C.; auftrennen, Z.
  37. drásiti, -im, vb. impf. = drasati: obleko d., sich unanständig entblößen, Hal.- C.; (die Naht) auftrennen, Rez.- C.
  38. drȃska, f. der Ritz, praska na koži, Vrsno- Erj. (Torb.).
  39. drásnat, adj. voll Unkraut: drasnata pšenica, Mariborska ok.- C.; — prim. drasa.
  40. drásta, f. die Riese, die Runse, (= drča) Soča, Plužna- Erj. (Torb.); — koren: der-, Štrek. (LjZv.).
  41. drȃstba, f. die Reizung, C.
  42. drȃstək, -stka, m. der Reiz, C.
  43. drástič, m. der Junikäfer (rhizotrogus solstitialis), C.
  44. drāstičen, -čna, adj. stark und heftig wirkend, drastisch, Cig. (T.), nk.
  45. drástiti, -im, vb. impf. = dražiti, reizen, aufreizen, Meg., Boh., C., Jan., ogr.- Mik., Trub., Dalm.; d. psa, BlKr.; mesto zoper tebe drastijo, Dalm.; meso nas k hudemu drasti, C.; aneifern, ermuthigen, C.
  46. drȃstnik, m. der Hetzer, C.
  47. dráščiti, -im, vb. impf. = draždžiti, dražiti, drastiti, ogr.- C.
  48. drȃt, m. der Metalldraht, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); — prim. drot, žica.
  49. dratár, -rja, m. 1) der Drahtarbeiter, der Drahtzieher, Cig., Jan.; — 2) der Rastelbinder, Cig.
  50. dratárnica, f. die Drahtfabrik, Cig., Jan.
  51. drȃtast, adj. drahtförmig.
  52. dratę̑n, adj. aus Draht.
  53. dratovína, f. das Drahtwerk, Jan.
  54. dràv, dráva, m. = draf, Mur., Mik., vzhŠt.; rana, kadar se koža odere ali oguli ter oteče, Valj. (Rad).
  55. drȃvəc, -vca, m. der Halbhengst, Cig., Dol.; — prim. madravec.
  56. drȃvs, m. = drač, (stachlichtes Unkraut), C.
  57. drȃvsa, f. = dravs, drasa, C.
  58. drȃvsnat, adj. = drasnat, dravsnata njiva, C.
  59. drazgolìč, -íča, m. = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus) Št.- Cig.; (menda pokvarjena beseda nam. drskalič, C.). (?)
  60. 1. drȃžba, f. das Reizen, die Neckerei, Mur., Cig., Jan., ogr.- C.
  61. 2. drȃžba, f. die Versteigerung, die Auction, die Licitation, Cig., Jan., nk.; po dražbi, im Licitationswege, Cig., nk.
  62. drȃžbən, -bəna, adj. Versteigerungs-, Licitations-, Cig., Jan.; dražbeno skupilo, der Licitationserlös, Cig.; dražbeni zapisnik, das Licitationsprotokoll, Levst. (Nauk).
  63. dráždžiti, -im, vb. impf. = dražiti, ogr.- C.
  64. 1. dráženje, n. das Reizen, das Necken, das Hetzen.
  65. 2. dražénje, n. das Vertheuern, Cig.
  66. drážest, f. der Reiz, die Lieblichkeit, Cig. (T.), nk.; — hs.
  67. drážestən, -tna, adj. reizend, Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  68. dražę̑vka, f. das Thälchen, die Vertiefung, ( n. pr. na travnikih ali na njivah, kjer se navadno delajo zelniki, ker je po teh draževkah bolj vlažno), BlKr.; — prim. draga.
  69. drážica, f. dem. draga; das Thälchen, M., C.
  70. dražíłən, -łna, adj. reizend, aufregend, Cig., Jan.
  71. dražílọ, n. das Reizmittel, Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
  72. dražínast, adj. uneben, V.-Cig.; — prim. dragast.
  73. dražı̑telj, m. der Licitant, Levst. (Cest.).
  74. 1. drážiti, -im, vb. impf. 1) reizen, necken, hetzen; psa d.: otroci se dražijo med seboj.
  75. 2. drážiti, -im, vb. impf. Wasserfurchen ( z. B. auf Wiesen) ziehen, = drage delati, Fr.- C.
  76. 3. dražíti, -ím, vb. impf. 1) vertheuern; vojska vse draži; d. se, theuer werden: vse se je začelo dražiti; — 2) bei einer Licitation mehr bieten, licitieren, Z., nk., Gor., Tolm.- Štrek. (Let.).
  77. 1. dražı̑vəc, -vca, m. der Necker, der Hetzer, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  78. 2. dražı̑vəc, -vca, m. = dražitelj, Cig., C.
  79. dražı̑vka, f. die Neckerin, die Hetzerin, Cig., Jan., C.
  80. dražljìv, -íva, adj. 1) reizsüchtig, M.; neckisch, Cig., Jan.; — 2) Reiz erzeugend, piquant, (o jedeh), Cig. (T.); — 3) = razdražən, reizbar, Mur., Cig., Jan.
  81. dražljı̑vəc, -vca, m. der Hetzer, der Aufreizer, der Friedensstörer, Mur., C., Nov.
  82. dražljı̑vka, f. die Hetzerin, die Friedensstörerin, Mur.
  83. drȃžnat, adj. furchig, C.
  84. dražník, m. der Aufhetzer, der Friedensstörer, Cig., C.
  85. drbácati, -am, vb. impf. kratzen, scharren, Z.
  86. drbȃckati, -am, vb. impf. kratzen, scharren, C., Z., jvzhŠt.; kokoš drbacka, die Henne scharrt, C.
  87. dȓč, m. das Rutschen: v drč, bergab (rutschend), Cig., BlKr., M.
  88. dŕča, f. 1) die Riese, die Holzriese; po drčah spuščajo les z gor, Št.; die Sandriese, Mariborska ok., C.; — 2) die Eisbahn, die Glitschbahn, Cig., Jan., C.; — 3) der Drall (Riese), Vertiefung bei den Büchsenmachern, Cig.; — 4) = ples (šaljivo), C.
  89. drčȃj, m. der Glitsch, Z.
  90. dŕčalica, f. das Schleifen auf dem Eise, C.
  91. drčȃłnica, f. = drkalica, Cig., Jan., DZ.
  92. drčȃnje, n. das Rutschen, das Gleiten.
  93. dŕčati, -ím, vb. impf. rutschen, gleiten, glitschen; — tukaj drči, hier ist der Weg schlüpfrig; — dahinlaufen, Jan., M., C.; Po ravnem polju v dir drčijo, Npes.- Jan. (Slovn.).
  94. dŕčən, -čna, adj. glitschig: drčno je (o poledici), Svet. (Rok.), Gor.
  95. dŕdənj, -dnja, m. = drdra 1), Notr.
  96. dȓdra, f. 1) die Charfreitagsratsche, C., Z.; — 2) die Lärmerin, C.
  97. drdráč, m. die Thurmratsche in der Charwoche, Dol.; dŕdrač, -áča, Štrek., Malhinje- Erj. (Torb.).
  98. drdráča, f. die Plaudertasche, vzhŠt.- C.
  99. drdrálọ, n. 1) die Ratsche, die Schnarre, die Knarre, Cig., Jan.; — 2) das Anschlagholz in der Mühle, den Beutelkasten zu erschüttern, Cig.
  100. drdráti, -ȃm, vb. impf. ratschen, klappern, schnarren; v zvoniku poldne drdra, es ratscht Mittag ( z. B. am Charfreitag), jvzhŠt.; voz drdra, der Wagen rasselt; drdraje so bežali polhi v dupla, Jurč.; — lärmen: d. po krčmah, C.

   7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA