Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (83.597-83.696)

  1. poščȃglja, f. = poščaga, C.
  2. poščebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein wenig schwatzen, Zora.
  3. poščę́diti, -im, vb. pf. verschonen: p. koga, C.; — prim. hs. poštediti.
  4. poščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. ein wenig kitzeln.
  5. poščəgətávati, -am, vb. impf. = poščegetovati.
  6. poščəgətováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt kitzeln.
  7. poščekáti, -ȃm, vb. pf. = pomolsti, Jarn.
  8. poščekováti, -ȗjem, vb. impf. = porezovati, posekovati, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  9. poščəmẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig brennen (= brennenden Schmerz verursachen), Z.
  10. poščénje, n. das Fasten, M.
  11. poščę́tati, -am, vb. pf. abbürsten, Mik.
  12. poščę́titi, -im, vb. pf. abbürsten, Cig.
  13. poščəváti, -ščújem, vb. pf. = poščuvati, Cig.
  14. poščípati, -pam, -pljem, vb. pf. nacheinander abzwicken; glave žrebljem s kleščami p.; — poščipano grozdje = der Mosler, vzhŠt.
  15. poščipováti, -ȗjem, vb. impf. wegkneipen, Mur.
  16. poščívanje, n. das oftmalige Pissen; — der Lauterstall (eine Pferdekrankheit), Cig., Strp.
  17. poščívati, -am, vb. impf. ad poscati; 1) beharnen, Cig.; — p. se, sich zu bepissen pflegen, Z.; — 2) oft den Harn lassen, den Harnfluss haben, Cig.
  18. poščúkniti, -ščȗknem, vb. pf. = podščukniti, Dict.
  19. poščúti, -ščújem, vb. pf. ein wenig hetzen; — aufhetzen, Jan.
  20. poščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. ein wenig hetzen: p. psa; — aufhetzen, Jan.
  21. pošentáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Worte šent ein wenig fluchen, Z.
  22. pošentováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt mit dem Worte šent fluchen, Z.
  23. pošę́pati, -pam, vb. pf. 1) hinkend einige Schritte machen; — 2) = pošepiti, Cig.; — 3) (nacheinander) lahm werden, Jan. (H.).
  24. pošəpèt, -pę́ta, m. die Zuflüsterung, LjZv.
  25. pošəpətáti, -ətȃm, (-ę́čem), vb. pf. zuflüstern; p. komu kaj; ( praes. pošəpáčem, prim. Cv. X. 9.).
  26. pošę́piti, -im, vb. pf. vertreten, schief treten: p. črevlje, Z., Mik.
  27. pošə̀pniti, -nem, vb. pf. = pošepetati, nk.; (pravilno bi bilo: pošəpníti, pošápnem; prim. Cv. X.).
  28. pošəptáti, -ȃm, vb. pf. = pošepetati.
  29. pošę̑stək, -stka, m. der Hingang, kajk.- Valj. (Rad).
  30. pošestíłən, -łna, adj. zirkelmäßig, V.-Cig.; — prim. šestilo.
  31. pošestíliti, -ı̑lim, vb. pf. abzirkeln, Cig.
  32. pošestje, n. der Hingang: Kristusovo p., ogr.- C.; (pošestjè?).
  33. pošę̑stnica, f. po šest škatel druga v drugi, Rib.- Cig.
  34. 1. pošèt, -šę́ta, m. der Spaziergang, Cig.
  35. 2. pošę̑t, m. der Zollstab, Cig., Jan., Kr.; — prim. it. passetto = pol sežnja.
  36. pošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Zora.
  37. pošę̑tovati, -ujem, vb. impf. durch Abschreiten messen: njivo p., Svet. (Rok.).
  38. pošèv, adv. = po ševi, schief, Cig., Jan., Dol.; tudi: na pošev (napošev), schief.
  39. pošę́vən, -vna, adj. schräg, schief, Jan., Cig. (T.); p. kot, ein schiefer Winkel, Cel. (Geom.); pošę̑vni trk, der schiefe Stoß, Cig. (T.).
  40. pošę́vi, adv. = po ševi, schräge, C.
  41. pošę́vica, f. die Schiefe, Cig. (T.), C.; — hs.
  42. pošę́viti, -im, vb. pf. schief machen, abdachen, böschen, Cig.
  43. poševnokǫ́tən, -tna, adj. schiefwinkelig, Cig. (T.).
  44. pošę́vnost, f. die Schiefe, Jan., Cig. (T.); — die Böschung, Cig., Jan.
  45. pošibávati, -am, vb. impf. eig. mit Ruthen schlagen: pot me pošibava, der Schweiß überströmt mich, Fr.- C.; — prim. pošiniti 2).
  46. pošibíti, -ím, vb. pf. beugen: pošibljena kolena, Telov.; — sneg pošibi drevje (beugt nieder), Lašče- Levst. (Rok.); — p. se, wanken: noge se mu pošibe, Erj. (Izb. sp.); — ( fig.) umstimmen: ni se dal pošibiti, Glas.
  47. pošíkniti, -šı̑knem, vb. pf. mit einem dünnen Gegenstande schlagen: p. koga s šibo, z bičem, Zora, Dol., jvzhŠt.
  48. pošiljáč, m. der Versender, DZ.
  49. pošiljalíšče, n. der Versendungsort, DZ.
  50. pošíljanəc, -nca, m. der Sendling, Cig., Jan.; — die Ordonanz, Cig.
  51. pošíljanje, n. das Schicken, das Versenden.
  52. pošiljȃtelj, m. der Übersender, der Einsender, Jan.
  53. pošiljȃtəv, -tve, f. die Sendung, die Einsendung, Jan., nk.
  54. pošíljati, -am, vb. impf. ad poslati; schicken, senden; pisma p. komu; otroka v šolo p.; p. po koga; Bog nam nesreče pošilja.
  55. pošiljȃtvən, -tvəna, adj. Sendungs-, Jan. (H.).
  56. pošiljȃva, f. die Beförderung, die Expedition, Cig., Jan.
  57. pošiljȃvəc, -vca, m. der Sender, der Absender, Cig., Jan., C.
  58. pošiljȃvka, f. die Senderin, die Absenderin, Cig.
  59. pošı̑ljka, f. das Gesendete, die Sendung, DZ., C.; poštne pošiljke, DZ.; srečno je dospela pošiljka na Dunaj, Navr. (Kop. sp.).
  60. pošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.- Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci- Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.- C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
  61. pošìp, -šípa, m. = pošipon, Mur.
  62. pošipǫ̑n, m. = šipon, SlGor.- Erj. (Torb.), Trumm.
  63. pošíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) nacheinander fertig nähen oder vernähen, aufnähen; vse p., kar je bilo raztrgano; — 2) durch Nähen verbrauchen ( z. B. den Zwirn), Cig.
  64. poškȃlički, adv. schief, quer, C.
  65. poškaliti se, -im se, vb. pf. gleiten, rutschen, C.; igla se v golt poškali, ogr.- C.
  66. poškȃlj, adv. schief, schräge, Št.- Cig., C.; steza na poškalj, Mik.
  67. poškatiti se, -im se, vb. pf. verderben, misslingen, C., Z.
  68. poškẹ̑t, f. v kletvicah = šembran človek, šembrana reč: ti pošket ti! (reče se pri kaki neugodnosti), Dol.; pošket! petdeset let uže služim to hišo, Jurč.
  69. poškíliti, -škı̑lim, vb. pf. einen schielenden Blick werfen, hinschielen: p. kam, na koga (kaj); (poškileti, -im, LjZv.).
  70. poškǫ̑da, f. = poškodba, Dict.
  71. poškǫ̑dba, f. die Beschädigung; huda (težka) telesna p., schwere körperliche Beschädigung, Cig.
  72. poškǫ́dən, -dna, adj. gern Schaden verursachend, schädlich, Dict., Jan.; ti poškodna stvar, ti! jvzhŠt.; poškǫ̑dni maček, C.
  73. poškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. = poškodovati, Mur.
  74. poškodljìv, -íva, adj. schädlich, Mur.
  75. poškǫ́dovanəc, -nca, m. der Beschädigte, Cig., Jan., DZ.
  76. poškǫ́dovanje, n. die Beschädigung; telesno p., körperliche Beschädigung, nk.
  77. poškǫ́dovanka, f. die Beschädigte, Jan. (H.).
  78. poškǫ́dovanost, f. die Schadhaftigkeit, Cig., Jan.
  79. poškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. beschädigen; poškodovan, beschädigt, schadhaft; p. koga, jemanden benachtheiligen, Cig.
  80. poškǫ́dovavəc, -vca, m. der Beschädiger, Cig.
  81. poškọ̑pati, -am, vb. pf. = v škopnike podelati (slamo), Polj.
  82. pošlápati, -am, vb. pf. vertreten, eintreten: črevlje p., Cig.
  83. pošlátati, -šlȃtam, vb. pf. antasten, anfühlen, greifen; žilo p., den Puls begreifen, Cig.
  84. pošlȃtkati, -am, vb. pf. sanft betasten, Cig.
  85. pošlátniti, -šlȃtnem, vb. pf. betasten, Mur.
  86. pošle, adv. = potem, Npes.-Schein.
  87. pošlẹ̑d, pošlẹ̑di, adv. = posle, potem, ( nam. posled, posledi) Podkrnci- Erj. (Torb.).
  88. pošlẹ̑nčək, -čka, m. ( nam. poslednjiček?) das Überbleibsel, Jarn.
  89. pǫ̑šta, f. 1) die Post; pismo na pošto nesti, s pošte prinesti; na pošti pismo leži; s pošto se voziti; po pošti poslati, durch die Post schicken; vozna p., die Fahrpost, Cig.; pisemska p., die Briefpost, Cig.; ježna p., die Reitpost, Cig.; selska p., die Landpost, DZ.; peš pošta, die Fußbotenpost, V.-Cig.; posebna p., die Extrapost, Cig.; — tri pošte od tod, drei Posten von hier, Cig.; — 2) die Nachricht: pošto poslati; — pošte nositi, prenašati, Posten tragen, klatschen, Leute ausrichten.
  90. 1. poštȃjna, f. die Bastei, Rog.- Valj. (Rad), Jsvkr., Kremp.- C.; ("postajnja", Meg.); — iz nem.
  91. 2. poštȃjna, f. das Apostem, Cig.; — prim. lat. apostema, gr. ἀπόστημα, der Abscess.
  92. poštefnjáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig herumstöbern, Z., jvzhŠt.
  93. poštempláti, -ȃm, vb. pf. mit einem Stempel (mit Stempeln) versehen.
  94. poštèn, -éna, m. der Blutsturz, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. poštajna.
  95. poštèn, -šténa, adj. 1) geehrt: svetniki in pošteni ljudje, Dalm.; župan poštenega mesta Ljubljane, prisega iz 17. stol.; — 2) ehrsam, Ehren-, bieder, rechtschaffen; pošteno dekle; p. mož, ein Ehrenmann; poštena beseda, ein Ehrenwort; pošten smeh je več vreden kakor dva joka, Zv.; ehrlich, redlich, honett; pošteno si zaslužiti kaj; poštene cene; — ordentlich; nima poštene pijače, poštene sobe; gehörig; pošteno koga nabiti, ošteti; — tudi: póšten, -šténa.
  96. pǫ̑štən, -štna, adj. Post-; poštni urad, voz; poštni hlapec, der Postknecht, Levst. (Rok.).
  97. pošteníca, f. = poštena ženska, kajk.- Valj. (Rad).
  98. poštenják, m. der Ehrenmann.
  99. pošténje, n. 1) die persönliche Ehre, der gute Name; p. izgubiti; na moje poštenje! bei meiner Treue! Cig.; čast vašemu poštenju, mit Verlaub, Levst. (Rok.); — 2) die Ehrlichkeit; še je poštenja na svetu; — poštenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  100. pošténost, f. die Ehrenhaftigkeit, die Ehrlichkeit, die Redlichkeit.

   83.097 83.197 83.297 83.397 83.497 83.597 83.697 83.797 83.897 83.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA