Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (83.497-83.596)

  1. postǫ̑jnica, f. der Drehhals, der Wendehals (yunx torquilla), Cig., Frey. (F.).
  2. postǫ̑jnka, f. = postolka, Ig (Dol.).
  3. póstoł, -stóla, m. der Stiefel, C., Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — der Schuh, Cig., C., Dalm.- M., Ravn.- M., BlKr.
  4. postǫ́łka, f. der Thurmfalke, der Wannenweher, die Wiegwehe (Wiegweihe) (falco tinnunculus), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Kr.; póstolka, Črniče ( Goriš.); — prim. pustolovka.
  5. postȏłpje, n. die Säulenstellung, Cig.; — češ.
  6. postòp, -stǫ́pa, m. 1) die Pflastertreterei, Valj. (Rad); — 2) postopanje 2), das Verfahren, C.; — der Verfolg, Jan.
  7. postopáč, m. der Pflastertreter, der Müßiggänger.
  8. postopáča, f. die Müßiggängerin, Mur.
  9. postopáčenje, n. das Herumlungern, C.
  10. postopáčiti, -ȃčim, vb. impf. herumlungern, C.
  11. postopȃčka, f. die Müßiggängerin, Cig.
  12. postǫ́panje, n. 1) das Pflastertreten, müßiges Herumgehen, der Müßiggang; — 2) das Vorgehen, das Verfahren, nk.
  13. postopáški, adj. müßiggängerisch, Cig.
  14. postǫ́pati, -pam, vb. impf. 1) müßig gehen; p. po ulicah, das Pflaster treten, Cig.; — p. za kom, jemandem nachtreten o. nachgehen; Zastonj več drugih postopa za njo, Preš.; — 2) p. s kom, s čim, verfahren; jemanden, etwas behandeln, Cig. (T.), nk.; zlo p. s kom, jemanden misshandeln, Cig. (T.).
  15. postǫ̑pək, -pka, m. das Verfahren, der Vorgang, Cig. (T.), nk.; bes. das Verfahren beim Gericht: vvodni p., das Vorverfahren, DZ.; malotni p., das Bagatellverfahren, DZ.; opominjalni p., das Mahnverfahren, DZ.; — die Operation ( math.), Cig. (T.).
  16. postǫ́pən, -pna, adj. fortschreitend, progressiv, successiv, Cig., Jan., C., Cig. (T.).
  17. postǫ̑pica, f. die Progression ( math.), Cig. (T.), C.; pojemajoča p., die fallende Progression, Cig. (T.); — hs.
  18. postǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. einige Schritte machen, hintreten: sedite, da molit postopim, Ravn.
  19. postopljeváti, -ȗjem, vb. impf. Schritte machen, Dict.
  20. postǫ̑pnjema, adv. stufenweise (gradatim), Cig. (T.).
  21. postǫ́pnost, f. das Fortschreiten, die Progressivität, Cig., Jan., Cig. (T.).
  22. postǫ̑poma, adv. schrittweise, Z.
  23. postopováti, -ȗjem, vb. impf. = postopati 1), M.
  24. postulāt, m. zahtevek, der Forderungssatz, das Postulat, Cig. (T.).
  25. posȗk, m. das Herumdrehen; to bo še posuk, da wird es noch eine Rauferei abgeben, Svet. (Rok.).
  26. posúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) durch Drehen (Zwirnen) aufbrauchen: p. vso prejo, Cig.; — 2) (ein wenig) drehen; brada s posukano dlako, Glas.; — ein wenig quirlen, abrühren: posukana juha, posukan močnik, Kr.
  27. posukávati, -am, vb. impf. nachdrehen, Cig.
  28. posúmnjati, -am, vb. pf. einen Verdacht schöpfen, nk.
  29. posȗnək, -nka, m. der Schupf, DZ.
  30. posúniti, -sȗnem, vb. pf. 1) ein wenig stoßen, Cig., Z.; — 2) verschlingen, aufessen, C.
  31. posúšanje, n. das Trocknen, Cig.
  32. posúšati, -am, vb. impf. ad posušiti; vertrocknen machen, Cig.; reke posušaš, Trub.
  33. posušénje, n. 1) die Trockenlegung, Cig.; — 2) die Verdorrung, Cig.; die Versiegung, Cig.
  34. posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
  35. posúti, * -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) mit trockenen Dingen beschütten; cesto p. (beschottern); s kamenjem koga p., jemanden steinigen, Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Posuli so ga s kamenjem, Npes.- Kres; — 2) verstreuen: ves ječmen živadi p., Cig.; — 3) p. se, abrutschen, abrieseln (o pesku), Cig.; — verschüttet werden, einstürzen: jama se je posula, Cig.
  36. posváčiti, -im, vb. pf. verschwägern, Cig.; p. se, sich verschwägern, Dict., Cig., Dalm.
  37. posvȃda, f. die Entzweiung, Jan. (H.).
  38. posváditi, -svȃdim, vb. pf. entzweien, Mur., vzhŠt.; vse sosede med seboj p., Mur.; — p. se, sich entzweien, sich zertragen, vzhŠt.
  39. posvȃja, f. = posvada, Jan. (H.).
  40. posvaljkáti, -ȃm, vb. pf. zerknüllen, zerkneten, Cig.; posvaljkana volna, Nov.- C.; — entstellen: (vsled plohe) posvaljkano rastlinje, Vrt.
  41. posvečávati, -am, vb. impf. = posvečevati.
  42. posvę̑čba, f. = posvetba, die Dedication, Navr. (Kop. sp.); = posvečenina, Burg.
  43. posvečę́nəc, -nca, m. der Geheiligte, Mur.; — der Ausgeweihte, der zum Priester Geweihte, Cig., C.
  44. posvečeník, m. 1) der Heiligmacher (o Kristu), Krelj, Trub.; sveti Duh je naš p., Trub.; — 2) = posvečenec, der Geweihte, LjZv.
  45. posvečenína, f. das Weihopfer, C.
  46. posvečénje, n. die Heiligmachung; (posvečenjè, ogr.- Valj. [Rad]); die Heiligsprechung, Cig.; — die Weihe, die Consecration.
  47. posvečę́nka, f. die Geweihte, Jan. (H.).
  48. posvečénost, f. die Weihe (als Eigenschaft), Cig.
  49. posvečeváłən, -łna, adj. 1) heilig machend, Jan.; — 2) posvečevȃłni oltar, der Weihaltar, Cig.
  50. posvečevȃnje, n. 1) die Heiligmachung; — die Heiligung; p. praznikov; — die Heiligsprechung, Cig.; — 2) das Einweihen, die Consecration; p. zvonov, duhovnikov; — 3) die Widmung(en), nk.
  51. posvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. posvetiti; 1) heilig machen; sveti Duh nas posvečuje; — heilig sprechen, Jan.; — heiligen; p. praznike; — 2) einweihen, weihen, consecrieren; duhovnike, kruh in vino p.; — 3) widmen, Jan., nk.
  52. posvečevȃvəc, -vca, m. 1) der Heiligmacher; — 2) die weihende Person, der Weiher; — 3) der Widmer, Jan., nk.
  53. posvẹ̑čnjak, m. = svečnik, der Leuchter, ogr.- Valj. (Rad).
  54. posvẹdočávati, -am, vb. impf. = posvedočevati, bezeugen, C., DZ.
  55. posvẹdǫ̑čba, f. die Beurkundung, DZ.
  56. posvẹdǫ́čenje, n. = posvedočba, Raič (Slov.).
  57. posvẹdočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posvedočiti; bezeugen, beurkunden, DZ., nk.
  58. posvẹdočíti, -ím, vb. pf. bezeugen, beurkunden, Cig., Jan., C., nk.; tudi: posvedǫ́čiti, -ǫ̑čim.
  59. posvẹstíti, -ím, vb. pf. bewusst machen: p. koga v dobrem, jemanden im Guten bestärken, C.; — p. se, wieder zum Bewusstsein gelangen, Jan. (H.).
  60. 1. posvẹ̀t, -svẹ́ta, m. die Berathschlagung, die Berathung; na p. priti; začeli so živ posvet, Jurč.; rodovinski p., der Familienrath, Cig.
  61. 2. posvẹ̑t, m. 1) die Beleuchtung, ogr.- C.; drva, posvet, hrana itd., C.; — 2) die Lampe, ogr.- Mik., C.; — 3) die Erleuchtung: p. dati komu, kajk.- Valj. (Rad).
  62. 3. posvèt, -svę́ta, m. = posveta, C.
  63. posvẹ̑t, f. = 2. posvet m., kajk.- Valj. (Rad).
  64. posvę̑ta, f. 1) das Heiligsprechen, die Canonisation, Cig.; — 2) die Weihe, die Einweihung, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Cig., Jan., Cig. (T.).
  65. posvẹtávati se, -am se, vb. impf. = posvetovati se, sich berathen, Navr. (Kop. sp.), Gor.
  66. posvę̑tba, f. 1) die Consecration, C.; — 2) die Dedication, Cig.
  67. posvę̑tək, -tka, m. das Geopferte, das Opfer, Cig., Blc.-C.
  68. posvẹtə̀n, -tnà, adj. weltlich, irdisch; posvetni ljudje, posvetno blago, posvetno veselje; posvetna duhovščina, der Säcularclerus; — tudi: posvẹ́tən, -tna, nk., in: posvétən, jvzhŠt.
  69. posvetíłən, -łna, adj. Canonisations-, Cig.
  70. posvetilíšče, n. 1) das Opfer, Dict., Krelj; — 2) das Kirchweihfest, BlKr.
  71. 1. posvẹtílọ, n. die Lampe, Kremp.- C.
  72. 2. posvetílọ, n. 1) das Heiligungsmittel, das Sacramentale, Cig., Jan.; — 2) die Weihe, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Jan., Cig. (T.).
  73. posvetı̑telj, m. der Heiligmacher, C., ogr.- Valj. (Rad).
  74. posvetı̑təv, -tve, f. 1) die Weihe: p. duhovnikov, Cig.; — 2) die Widmung, Cig.
  75. 1. posvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).
  76. 2. posvetíti, -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
  77. posvẹtlíca, f. das Streiflicht, Cig. (T.).
  78. posvẹtlíti, -ím, vb. pf. licht machen, erleuchten, Jan. (H.).
  79. posvẹ̑tnež, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltling, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn.- Valj. (Rad).
  80. posvẹ̑tnica, f. ein weltlich gesinntes Weib, BlKr.
  81. posvetníčenje, n. die Heiligsprechung, der Canonisationsact, ZgD., Cv.
  82. posvetničevȃnje, n. die Heiligsprechung, der Canonisationsprocess, ZgD., Cv.
  83. posvetníčiti, -ı̑čim, vb. pf. canonisieren, heiligsprechen, Cig.
  84. posvetník, m. der Heiligmacher, C.
  85. posvẹtnják, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltmensch, Cig., Jan., nk.
  86. posvẹ́tnost, f. die Weltlichkeit, irdischer Sinn, Mur., Cig.; v posvetnosti obtičati, Slom.- C.
  87. posvẹtováłən, -łna, adj. berathend: p. zbor, p. glas, Cig., nk.
  88. posvẹtovȃłnica, f. das Berathungszimmer, Cig.
  89. posvẹ́tovanje, n. die Berathung; p. imeti, eine Berathung abhalten; — die Berathungen.
  90. posvẹ́tovati, -ujem, I. vb. pf. einen Rath geben, berathen: p. koga, Svet. (Rok.), Gor.; — II. p. se, vb. impf. ( pf.) sich berathen, eine Berathung abhalten; p. se s kom o čem ali zastran česa.
  91. posvẹtovȃvəc, -vca, m. der Berather: drugi posvetovavci so okoli tebe bili, Bas.; — = svetovavec, svetnik, der Rathsherr, Mur., Cig.
  92. posvínčiti, -im, vb. pf. verbleien, Cig.; železno blago posvinčeno, DZ.
  93. posvinjáti, -ȃm, vb. pf. besauen, verunreinigen, Cig.
  94. posvojíti, -ím, vb. pf. p. si, sich zueignen, nk.
  95. pošálica, f. das Späßchen, Cig. (T.); — hs.
  96. pošáliti se, -šȃlim se, vb. pf. sich einen Scherz erlauben, ein wenig scherzen.
  97. pošantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend einige Schritte machen, Z., jvzhŠt.
  98. pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.- Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.- Erj. (Torb.), Tolm.- M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
  99. pošástən, -stna, adj. 1) gespenstisch; p. ples, Greg.; — scheußlich, monströs, Cig., Jan.; — 2) verschnupft, Z.; kdor hoče kako vino poznati, mora biti čistih ust in nič pošasten ali zadnit, Vrtov. (Vin.).
  100. poščȃga, f. eine Art brauner Frosch, Št.- Mur., Cig., C.

   82.997 83.097 83.197 83.297 83.397 83.497 83.597 83.697 83.797 83.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA