Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (83.101-83.200)

  1. poskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) nacheinander springen; žabe so v mlako poskakale; — 2) ein wenig herumspringen.
  2. poskakávati, -am, vb. impf. = poskakovati.
  3. poskakljáti, -ȃm, vb. pf. 1) nacheinander hüpfen; — 2) ein wenig hüpfen, Cig.
  4. poskakọ́ma, adv. im Galopp, C.
  5. poskakovȃnje, n. das Aufspringen, das Gehüpfe.
  6. poskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad poskočiti; wiederholt aufspringen, aufhüpfen; od veselja p.; srce mu od veselja poskakuje, Cig.; — žito poskakuje, das Getreide steigt im Preise, Z.
  7. poskakovȃvəc, -vca, m. der Hüpfer, der Hopser, Cig.
  8. poskȃkva, f. das Hüpfen ( z. B. vor Freude), Ravn.- Valj. (Rad).
  9. posklę́kniti, -klę̑knem, vb. pf. nach und nach zusammenstürzen, C.
  10. posklę́sniti se, -klę̑snem se, vb. pf. wanken, straucheln, ogr.- C.; — prim. klesniti, klecniti.
  11. posklę́snjenje, n. das Straucheln, C.
  12. posklę́ti, -ím, vb. pf. eine Zeitlang einen beißenden o. brennenden Schmerz verursachen, Z.
  13. posklízniti se, -sklı̑znem se, vb. pf. auf dem Eise hingleiten, vzhŠt.
  14. poskǫ́bljati, -am, vb. pf. behobeln, Cig.
  15. poskǫ̑čək, -čka, m. 1) der Aufsprung, C.; — 2) die Sporenschleuder ( bot.), h. t.- Cig. (T.).
  16. poskóčən, -čna, adj. eig. gerne hüpfend: lustig; poskočni in veseli ljudje, Jurč.; poskočni glasovi godčevski, Zora.
  17. poskočı̑n, m. der Springinsfeld, Jan. (H.).
  18. poskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. aufspringen; od veselja, od strahu p.; — steigen (o ceni): cena je žitu poskočila; žito je poskočilo (ist im Preise gestiegen); p. s ceno, z blagom, den Preis einer Ware erhöhen.
  19. poskǫ̑čnica, f. ein Tanzmusikstück, Z.
  20. poskòk, -skǫ́ka, m. 1) der Aufsprung, der Sprung; teliček poskuša prve poskoke, Str.; — das Hüpfen (pri telovadbi), Cig. (T.); vaje v poskoku, Telov.; — godci godejo na poskok (spielen lustige Tanzweisen), Erj. (Izb. sp.); — 2) die Springfeder, h. t.- Cig. (T.); — 3) neki hrošč (elater segetis), Erj. (Z.); — der Springer, eine Art Eidechse, Jarn.; — poskoki, nekake pticam podobne pošasti, Trst. ( Glas.).
  21. poskokı̑nka, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  22. poskókniti, -skǫ̑knem, vb. pf. = poskočiti, LjZv.
  23. poskopúniti se, -ȗnim se, vb. pf. ein Geizhals werden, verfilzen, Cig.
  24. poskúbsti, -skúbem, vb. pf. nacheinander ausraufen, abrupfen; perje p. gosem.
  25. poskȗs, m. der Versuch, die Probe; das Experiment, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — nam. poizkus.
  26. poskȗsək, -ska, m. der Versuch, Cig., Jan.
  27. poskúsən, -sna, adj. Versuchs-, Probier-, Probe-, Cig., Jan., C.; poskȗsnọ leto, das Probejahr, Jan.; poskusni kamen, der Probestein, Cig., Jan.; poskusno določiti, probeweise bestimmen, DZ.
  28. poskúsiti, -kȗsim, vb. pf. einen Versuch machen, versuchen; poskusi, če se upaš! z lepo p., es in Güte versuchen; p. puško, das Gewehr probieren; p. obleko, das Kleid anprobieren, Cig.; p. kamen, behauen (im Bergbau), Cig.; — erfahren; on je že veliko poskusil na svetu; — p. se s kom, es mit jemandem aufnehmen, einen Kampf mit jemandem wagen, Cig.; — p. se za koga, sich für jemanden verwenden, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nam. poizkusiti.
  29. poskȗsnik, m. der Probierer, Cig.
  30. poskȗsoma, adv. versuchsweise, Cig. (T.).
  31. poskȗstvọ, n. die Probierkunst, Cig., DZ.
  32. poskušȃj, m. = poskus, C., SlN.
  33. poskušalíšče, n. der Versuchshof, C.
  34. poskušȃłnica, f. der Versuchshof, C.; vinska p., Nov.
  35. poskušálọ, n. der Probestein ( fig.), Cv.
  36. poskúšanje, n. 1) das Versuchen, das Probieren; — 2) das Rivalisieren, Cig.; p. v boju, der Wettkampf, Cig.
  37. poskúšati, -am, vb. impf. ad poskusiti; Versuche machen, versuchen, probieren; p. se s kom, sich in Kämpfe einlassen; — p. se za koga, sich für jemanden verwenden, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  38. poskušȃvəc, -vca, m. der Versucher, der Probierer, Cig., C.
  39. poskuševalíšče, n. die Versuchsanstalt, Nov., DZ.
  40. poskuševalíščən, -ščna, adj. zur Versuchsanstalt gehörig: poskuševalı̑ščnọ osobje, DZ.
  41. poskuševáti, -ȗjem, vb. impf. = poskušati; experimentieren, Cig. (T.).
  42. poskuševȃvəc, -vca, m. der Experimentator, Jan.
  43. poskuševȃvstvọ, n. das Versuchswesen, DZ.
  44. poskȗšnja, f. die Anstellung eines Versuches, der Versuch, die Probe; za poskušnjo, probeweise, versuchsweise; na p., zur Probe.
  45. poskútiti, -skȗtim, vb. pf. ekelhaft, widerlich machen, C.
  46. poslabẹ́ti, -ím, vb. pf. schwach werden, Mur.; auswittern (vom Erz), Mur.
  47. poslabíti, -ím, vb. pf. schwächen, Mur.; — p. se = poslabeti, Mur.
  48. poslȃbšati, -am, vb. pf. verschlechtern, verschlimmern, Cig., Jan., C.
  49. poslàd, -sláda, m. = poslada, Z.
  50. poslȃda, f. die Versüßung, Jan. (H.).
  51. poslȃdək, -dka, m. der Nachtisch, das Dessert, Vas Krn- Erj. (Torb.), Štrek.
  52. posladẹ́ti, -ím, vb. pf. einen süßlichen Nachgeschmack haben: malo posladi, Cig.
  53. posladíti, -ím, vb. pf. ansüßen, versüßen.
  54. posladkáti, -ȃm, vb. pf. süß machen, M.; p. si usta s kako rečjo, Lašče- Levst. (M.); — versüßen: težave p., Jap. (Prid.); — p. se, den Gaumen kitzeln, naschen: p. se s čim, Cig.; ne bodi presladek, da se kdo s teboj ne posladka, Mur.
  55. poslájati, -am, vb. impf. ad posladiti, Cig.
  56. poslajeváti, -ȗjem, vb. impf. = poslajati, Cig.
  57. poslajšáłən, -łna, adj. versüßend, Jan. (H.).
  58. poslȃjšati, -am, vb. pf. süßer machen, versüßen, Cig., Jan., M.
  59. poslajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad poslajšati, M.
  60. poslánəc, -nca, m. der Abgesandte; nebeški, božji p., der Himmelsbote, der Gottesbote, Cig., Jan.; — der Gesandte (eines Staates), der Legat, Mur., Cig., Jan.; — der Abgeordnete, der Deputierte: deželni, državni p., der Landtags-, Reichstagsabgeordnete.
  61. poslanẹ́ti, -ím, vb. pf. einen salzigen Geschmack empfinden lassen: morska voda poslani, Polj.
  62. poslaníca, f. das Sendschreiben, Mur., Cig., Jan.; die Epistel ( stil.), Cig. (T.); die Depesche: telegrafska p., DZ.
  63. poslaníčən, -čna, adj. Depeschen-: poslanı̑čna skrivnost, DZ.
  64. poslaník, m. der Bote, der Gesandte, Jap. (Sv. p.), Vrt., Levst. (Nauk); p. ali božji sel, Krelj; beneški p., Vod. (Izb. sp.).
  65. poslanı̑štvọ, n. 1) die Gesandtschaft: p. opraviti, Jap.- C.; — 2) die Gesandten, die Delegation, DZ.
  66. poslȃnje, n. die Übersendung, Cig.; — die Sendung, die Mission, ZgD.
  67. poslanjkováti, -ȗjem, vb. impf. (müßig) herumlehnen, C.
  68. poslanjúh, m. der Faulenzer, C.
  69. poslánka, f. die Sendbotin, die Gesandte, Mur.
  70. poslánski, adj. den Gesandten, Sendboten o. Abgeordneten betreffend, Cig., Jan., nk.
  71. poslȃnstvən, -tvəna, adj. Gesandtschafts-, Legations-, Cig.
  72. poslȃnstvọ, n. 1) die Sendung, die Mission, Cig. (T.); — 2) die Abgeordnetenwürde: deželno, državno p., nk.; — 3) die Abgesandten, die Gesandtschaft, die Deputation, Mur., Cig., Jan., nk.
  73. poslȃst, f. 1) die Delicatesse, C.; — 2) die Lust, die Wohllust, Cig., C.; — die Ergötzung: noč bodi dan moj pri mojih poslastih, Ravn.- Valj. (Rad).
  74. poslástən, -stna, adj. 1) naschhaft, Jan., Kras- M.; p. človek, ein Feinschmecker, C.; — 2) wohllüstig, Kras- M.
  75. poslastíca, f. der Leckerbissen, Z.
  76. poslaščíca, f. der Leckerbissen; pl. poslaščice, das Dessert, Cig.
  77. poslȃtelj, m. der Sender, C., DZ.
  78. poslȃtəv, -tve, f. die Sendung, Cig., Jan., C., DZ.; poštna p., die Postsendung, DZ.
  79. posláti, pǫ́šljem, vb. pf. schicken, senden; p. komu kaj; p. kaj po kom, etwas durch jemanden schicken; p. ogledavat, auf Kundschaft ausschicken, Cig.; p. po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen: p. po zdravnika, po voz, po vina; p. po ptičjega mleka ( Jan.), po rakove ali polževe krvi, po žabje volne, po gladež, po norca, in den April schicken, Cig.; — kar Bog pošlje, was Gott schickt.
  80. poslȃtva, f. = poslatev, C., DZ.
  81. poslȃvəc, -vca, m., Ravn., pogl. poslatelj.
  82. poslavílọ, n. die Auszeichnung, Z., nk.; die Decoration, Cig.
  83. poslavı̑təv, -tve, f. die Auszeichnung, Cig., Jan., nk.
  84. poslavíti, -ím, vb. pf. 1) preisen, rühmen, Cig., Jan.; — 2) auszeichnen, Cig., nk.; ehren, Danj.- M.; p. koga z redom, jemanden decorieren, Cig.; p. na veke, verewigen, Cig.; — p. se, sich Ruhm erwerben, sich auszeichnen, Cig., Jan., Raič (Slov.), nk.
  85. 1. poslávljati, -am, vb. impf. ad poslaviti; ehren, auszeichnen, nk.; — p. se, sich auszeichnen, Cig., Jan., nk.
  86. 2. poslávljati, -am, vb. impf. ad posloviti; p. se, Abschied nehmen.
  87. poslavljénje, n. die Auszeichnung, C.
  88. poslẹ̑, I. adv. hernach, Cig.; posle pridi! komm später! C.; na tihem se je vadil posle svoje umetnosti, Navr. (Let.); najposle, zuallerletzt, C.; — II. pósle, praep. c. gen., p. škole, Prip.- Mik.; posle smrti, C.; ( prim. hs. poslije).
  89. poslẹ̑d, I. adv. zuletzt, Krelj- M., Zora; na p. = naposled, Jan. (H.); — II. praep. c. gen. nach, Mik.; p. dveh dni, Vrt.; — infolge, Jan. (Slovn.).
  90. poslẹ̑da, f. der Nachtrab: p. vojske, Cig., Jan.
  91. poslẹ̑dək, -dka, m. die Folge, das Resultat, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — hs.
  92. poslẹ́dən, -dna, adj. consecutiv, Jan.; — posledno, folglich, C.
  93. poslẹ̑di, adv. zuletzt, Mur., Mik.
  94. poslẹ̑dica, f. die Folge, Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  95. poslẹ̑dičən, -čna, adj. Folge-: posledični sklep, der Nachschluss (episyllogismus), Cig. (T.).
  96. poslẹ̑dnji, adj. der Letzte; p. dan, poslednja volja; na poslednje: kar sem ga na poslednje videl, seit ich ihn zuletzt gesehen, Jurč.; tudi: pọ̑slednji, Trub.
  97. poslẹ̑dnjič, adv. 1) zum letztenmale; — 2) letztens, endlich (pri naštevanju).
  98. poslẹ̑dnjik, m. der Letzte, V.-Cig.; — der Hintermann, Cig.
  99. poslẹdováłən, -łna, adj. consecutiv, Jan.
  100. poslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. nachspüren: p. koga, Mur.

   82.601 82.701 82.801 82.901 83.001 83.101 83.201 83.301 83.401 83.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA