Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (82.997-83.096)

  1. posę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. = poseči, langen, Npes.- M.; p. po kaj, Jan.
  2. posegováti, -ȗjem, vb. impf. = posegati, langen: v žep p., öfter in die Tasche fahren, Jan.
  3. posẹhdȏb, adv. von nun an, Z.
  4. posẹhmȃł, adv. von nun an, Mur., Cig.
  5. posəhníti, -sáhnem, vb. pf. nacheinander oder allmählich vertrocknen; voda v jezerih bo posehnila, Dalm.; ljubezen, katera nikoli več ne posahne, Trub.; ( praes. posẹ́hnem (posejhnem), ogr.- Valj. [Rad]).
  6. posəhováti, -ȗjem, vb. impf. = posihati; trocken werden, verdorren, M.
  7. posẹ̑ja, f. 1) die Ansaat, C.; — 2) pl. posẹ́je, die Kleien, Habd.- Mik., Vas Krn- Erj. (Torb.), Navr. (Let.), Valj. (Rad); pósẹje, BlKr.- Let.
  8. posẹjȃnje, n. die Ansaat, Cig., Jap.- C.
  9. posẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) die Aussaat bestellen: ali ste že posejali? — 2) aussäen, anbauen; 10 vaganov pšenice p., Cig.; — posejana ruda, angeflogenes Erz, Cig.; — 3) = obsejati, besäen, Cig., Gor.
  10. posəjmíca, f., Cig., pogl. posenjmica.
  11. posẹ̀k, -sẹ́ka, m. das Abfällen der Bäume, der Abtrieb des Holzes, die Abstockung, Cig., Jan., C., Nov., DZ.; omladni p., der Verjüngungshau, Cig.; prebiralni p., plätziger Hau, Cig.
  12. posẹ̑ka, f. 1) der Holzschlag, der Abtrieb des Holzes, Cig., Let.- C.; — 2) der Verhauzaun, C.; — 3) = živ plot, ogr.- Raič ( Nkol.).
  13. posẹkalíšče, n. die Stelle, wo das Holz abgetrieben wird, der Holzschlag, C., Z.
  14. posẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. durch Hacken fällen: drevo p.; gozd p., einen Wald abtreiben; — niederhauen, niedermetzeln: nasprotnika, sovražnike p.; — im Wortstreit besiegen: posekal ga je.
  15. posẹkávati, -am, vb. impf. = posekovati; niederhauen, fällen: gozde p., Waldungen abtreiben.
  16. posẹkljìv, -íva, adj. = sečen, fällbar, Cig., Jan.
  17. posę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. austrocknen, Z.; voda posekne (verliert sich), Z., Polj.
  18. posẹkovȃnje, n. der Abtrieb des Holzes, Cig.
  19. posẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad posekati, Jan.
  20. posẹ̑kovje, n. ein ausgehauener Platz, das Gereut, Gor., Burg. (Rok.); na levo in desno črez posekovje ne pojde ogenj, Jurč.
  21. pósəł, -sla, m. 1) der Bote, Krelj, Jan.; božji p. = božji poslanec, Cig.; — 2) der Dienstbote; posli, das Gesinde, die Dienerschaft; s posli jesti; ( prim. bav. bote = Dienstbote, Levst. [Rok.]); — 3) das Geschäft, die Verrichtung, die Arbeit; brez posla biti, müßig sein; nimam nič posla tukaj, ich habe hier nichts zu thun; po kakem poslu si prišel? ni za ta posel, dazu taugt er nicht, C.; zimski p., die Winterarbeit, Št.- Cig.
  22. poselíšče, n. 1) die Ansiedelungsstätte, Z.; — 2) der Aufsitzort der Bienen, C.
  23. poséliti, -sę́lim, vb. pf. 1) nacheinander besiedeln: poseljena krajina, eine bewohnte Gegend, Vest.; — 2) p. se, nacheinander sich sesshaft machen: okolo mesta se p., Nov.
  24. pósəłnik, m. der Sendbote, der Apostel, C., Raič (Slov.), SlN.
  25. pósəłski, adj. Dienstboten-; poselske bukvice, DZ.
  26. pósəłstvọ, n. 1) die Gesandtschaft, die Botschaft, Cig., C., Pohl., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Hausdienerschaft, DZ.; — 3) das Dienstbotenwesen, Jan. (H.).
  27. posəmnjíca, f. der Nachmarkt, Cig., C.; — prim. posenjmica.
  28. posẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. 1) schattieren, Z.; — 2) p. se, ein wenig im Schatten sitzen, Cig.
  29. posẹ̑nčnica, f. der Schattenriss (Silhouette), Cig.
  30. posənjmíca, f. der Nachmarkt, (posejm-) Cig.
  31. posəsáti, -sȃm, vb. pf. aufsaugen, absaugen; vse mleko p. iz siskov, iz vimena.
  32. posesīvən, -vna, adj. svojilen, possessiv.
  33. posəsljávati, -am, vb. impf. die Sauselaute nicht rein aussprechen, Z.
  34. posẹ̑st, f. 1) das Besitzen, der Besitz, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.; v posesti biti, Cig.; v posest vzeti, Cig., Jan., nk.; v p. dobiti, Z., nk.; odtrgali so ga iz njegove posesti in oblasti, LjZv.; — 2) = vdrtina (posesti so okrogle jamice, kakršnih je videti po vsem Dolenjskem), LjZv.
  35. posẹ̑stən, -stna, adj. Besitz-, Cig., Jan., nk.; posestno pravo, das Besitzrecht, Jan.
  36. posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.
  37. posẹ̑stnica, f. die Besitzerin; — die Realitätenbesitzerin, Jan., nk.; — hišna p., die Hausbesitzerin.
  38. posẹ̑stničək, -čka, m. dem. posestnik; ein kleiner Besitzer, Bes.
  39. posẹ̑stnik, m. der Besitzer; upravičeni p., der rechtliche Besitzer, Nov.; — der Realitätenbesitzer, Cig., Jan., nk.
  40. posẹstováti, -ȗjem, vb. impf. = posestvovati, Cig.
  41. posẹ̑stvọ, n. das Besitzthum, die Realität, das Gut; opuščeno p., verlassenes Gut; občinsko p., das Gemeindegut; kronska posestva, die Krondomänen, Cig., Jan.; — (iz: posẹ̑dstvọ).
  42. posẹstvováti, -ȗjem, vb. impf. besitzen, im Besitze sein, Cig.
  43. posẹ̀t, -sẹ́ta, m. der Besuch, C.; na p. prihajati, Raič ( Let.); — prim. posetiti.
  44. posẹ̑təv, -tve, f. die Ansaat, Mur., Cig., Vrtov. (Km. k.); njiva za tri mernike posetve, Gor.
  45. posẹ́titi, -im, vb. pf. besuchen, C.; — stsl., rus.
  46. posẹ̑tnica, f. die Visitenkarte, Jan. (H.).
  47. posẹ̑tva, f. = posetev, Mur., C.
  48. posẹ̀v, -sẹ́va, m. 1) = posetev, Cig.; žito za p., das Saatgetreide, DZ.; ( fig.) še slabi narodni p., Zv.; — 2) die Nachsaat, C.
  49. posẹ́vanje, n. das Nachsäen, die Nachsaat, C.
  50. 1. posẹ́vati, -am, vb. impf. ad posejati; 1) säen, Mik.; — 2) nachsäen, C.; posevajo spomladi, če je jesensko setev zima vzela, Gor.
  51. 2. posẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen, strahlen, Jan., Mik.; solnce poseva, Guts.; solnce je gorkeje posevalo, Zora; — prim. sijati.
  52. posẹ̑včən, -čna, adj. vom Nachmehl, vom letzten Mehl, C.
  53. posẹ̑včnik, m. kruh iz posevkov, Brot aus dem Nachmehl, Tolm.- Štrek. (Let.).
  54. posẹ̑vək, -vka, m. 1) die Aussaat, die Ansaat, Mur., Cig., Jan.; tri mernike posevka, Polj.; malo zemljišče: deset mernikov posevka, Jurč.; — 2) pl. posẹ̑vki, das Nachmehl, grobes Mehl, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Gor.; — die Kleien, C., Mik., Ip., Lašče- Erj. (Torb.).
  55. posẹ́vən, -vna, adj. säebar, Jan.
  56. posẹ̑vnik, m. das Brot aus dem Nachmehl, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.).
  57. posẹvnják, m. = posevnik, Cig., C.
  58. posę́zati, -am, vb. impf. = posegati; langen, greifen; usurpieren: p. na (v) kaj, Cig. (T.); — konjiči laglje posezajo, die Pferde schreiten leichter aus, Jurč.; — veja poseza (schnellt) nazaj v prejšnjo lego, Zv.; — (pri pogovoru) vmes posezati, sich in ein Gespräch mischen, Jurč.; nazaj p., (in einer Erzählung) zurückgreifen, Jurč.
  59. posę́zən, -zna, adj. habgierig, Svet. (Rok.); — usurpatorisch, Cig. (T.).
  60. posę̑žək, -žka, m. = poseg, C.
  61. posežljìv, -íva, adj. 1) = izmikav, schnipferisch, C.; — 2) vorwitzig, C.
  62. posíhati, -am, vb. impf. ad posehniti; allmählich trocken werden, austrocknen: zemlja posiha, C.; studenci posihajo (versiegen), C., Dalm.
  63. posihdȏb, adv. von nun an, künftighin, C.
  64. posihdóbən, -bna, adj. künftig, C.
  65. posihmȃł, adv. = posihdob.
  66. posihmáłən, -łna, adj. = posihdoben, C., jvzhŠt.
  67. posijáti, -sı̑jem, vb. pf. 1) ein wenig scheinen oder strahlen; solnce je nekoliko posijalo, pa se kmalu zopet skrilo; — 2) = zasijati, anfangen zu scheinen, aufscheinen.
  68. posíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) verspritzen: vso vodo p., Cig.; — 2) ein wenig zischen, nk.
  69. posíłən, -łna, adj. 1) gewaltsam, gewaltthätig, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) Zwangs-, Cig., Jan., Cig. (T.); posilna prodaja, executive Veräußerung, C.; posilno, zwangsweise, nk.
  70. posíliti, -sı̑lim, vb. pf. überwältigen; spanje človeka posili, Z.; smeh, kašelj me je posilil, ich musste lachen, husten, Z., jvzhŠt.; bezwingen, Mur., Cig.; p. mesto, die Stadt zur Übergabe zwingen, Cig.; — nothzüchtigen: p. devico, Mur., Cig., Jan.; — einen Zwang anthun, nöthigen; p. koga k čemu, Cig.; — aufnöthigen, aufdringen: p. komu kaj, Cig., Jan.; = p. koga s čim, Cig.; — erzwingen, Cig., Jan.; posiljen jok, Z.; — p. se, sich zwingen, Cig.; p. se pri jedi, sich zum Essen zwingen, jvzhŠt.; p. se v smeh, gezwungen lachen, Erj. (Izb. sp.).
  71. posíliživ, m. die Fetthenne (sedum reflexum), Št. Lorenc ( Št.)- Erj. (Torb.), C., SlGor.
  72. posiljȃva, f. der Zwang, C.
  73. posíljenje, n. die gewaltsame Nöthigung, der Zwang, die Überwältigung; — die Nothzucht, Cig., C.; p. ženske, DZ.
  74. posı̑ljenost, f. gezwungenes Wesen, Cig.; die Affectiertheit, C.
  75. posiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posiliti.
  76. posı̑łnica, f. das Zwangshaus, C.
  77. posı̑łnik, m. der Nöthiger, Cig.; — der Gewaltthäter, Cig.; der Tyrann, C., Raič (Slov.); — der Nothzüchtiger, Cig., Jan.
  78. posíłnost, f. die Gewaltthätigkeit, Cig., Jan., DZ.
  79. posı̑loma, adv. zwangsweise, gezwungenerweise.
  80. posı̑łstvọ, n. die Gewaltthätigkeit, C.; — die Gewaltthat, C.; — die Nothzucht, Jan. (H.).
  81. posı̑nək, -nka, m. der Adoptivsohn, (tudi: pósinək), kajk.- Valj. (Rad).
  82. posíniti, -im, vb. pf. an Sohnes statt annehmen, adoptieren, Cig.
  83. posínjenəc, -nca, m. der Adoptivsohn, Cig.
  84. posı̑novəc, -vca, m. der Enkel, C.
  85. posı̑novica, f. die Enkelin, C.
  86. posinovı̑telj, m. der Adoptivvater: posinovitelji, die Wahleltern, DZ.
  87. posinǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. an Sohnes statt annehmen, adoptieren, Cig., Jan., C., Zv.
  88. posinǫ̑vljenčič, m. dem. posinovljenec; das Adoptivsöhnchen, C.
  89. posinǫ̑vljenəc, -nca, m. der Adoptivsohn, Cig., Jan., DZ., Zv.
  90. posinǫ́vljenje, n. die Annahme an Sohnes statt, die Adoption, Cig., Jan.
  91. posinovljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posinoviti, Jan. (H.).
  92. posinovníca, f. die Adoptivmutter, Cig.
  93. posinovník, m. der Adoptivvater, Cig.; posinovniki, die Wahleltern, DZ.
  94. posı̑nstvọ, n. v posinstvu komu biti, mit jemandem durch Adoption verbunden sein, DZ.
  95. posìp, -sípa, m. 1) der Schutt, Mur.; — die Ruine, Cig.; posipi, das Getrümmer, Cig.; — 2) die Beschotterung, DZ.; — der Schotter, Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.); — der Streusand, C.
  96. posipȃłnica, f. die Streusandbüchse, Jan., C.
  97. posipálọ, n. der Streusand, Jan.; — tudi češ.
  98. posípanje, n. 1) das Beschütten, C.; — das Beschottern; — 2) die Terrainabsitzungen, Levst. (Močv.).
  99. posípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad posuti; 1) (mit trockenen Dingen) beschütten; ceste p., Straßen beschottern; — s kamenjem p., steinigen, Trub., Dalm.; — 2) p. se, abrutschen: posipajoče se obrežje, DZkr.; — ( vb. pf. = posuti, Št.).
  100. posipávati, -am, vb. impf. = posipovati; beschütten: p. ceste, die Straßen beschottern, Št.; bestreuen, Mur.

   82.497 82.597 82.697 82.797 82.897 82.997 83.097 83.197 83.297 83.397  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA