Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (81.897-81.996)

  1. polòt, -lǫ́ta, m. das Unterfangen, das Unternehmen, Cig., Svet. (Rok.); — die Handanlegung, das Attentat, Cig., DZ.
  2. polǫ̑tba, f. das Unternehmen, C., Cv.
  3. polotílọ, n. das Unternehmen, Svet. (Rok.).
  4. polotíti se, -ím se, vb. pf. p. se koga, sich über jemanden hermachen, ihn angreifen, Cig., Jan., M.; p. se česa, etwas in Angriff nehmen, unternehmen, Cig., Jan.; dela se p., eine Arbeit anfangen, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); sich bemächtigen: zanikarnost se človeka poloti, C.
  5. polǫ̑tnja, f. das Unternehmen, Svet. (Rok.).
  6. polòv, -lóva, m. der Abfang, Cig.
  7. polǫ́vən, -vna, adj. halb: polovna obrta, eine halbe Drehung, Telov.; polovna obleka, die unvollständige Kleidung (des gemeinen Mannes an Werktagen), Svet. (Rok.); poloven les, einmal gespaltener Baum, das Halbholz, Notr.
  8. polovíca, f. die Hälfte; za polovico manjši; na polovico, zur Hälfte.
  9. polovičávati, -am, vb. impf. fortgesetzt halbieren: polovičavan liter, fortgesetzte Halbierungen des Liters, DZ.
  10. polovíčən, -čna, adj. halb, Halb-, halblich; polovı̑čnọ nadstropje, das Halbgeschoss, Cig.; polovični naglas, der Halbton, Cig. (T.); polovične naredbe, halbe Maßregeln, Cig.
  11. polovíčiti, -ı̑čim, vb. impf. halbieren, Jan., M., Dalm.
  12. polovı̑čka, f. dem. polovica, das Hälftchen, Mur.
  13. polovı̑čnica, f. (črta) p., die Halbierungslinie, Cig.
  14. polovı̑čnik, m. einer, der alles oberflächlich (nur halb) zu thun pflegt, der Halbling, Valj. (Rad).
  15. polovı̑čnjak, m. 1) = polovičnik, Cig.; — 2) der Halbwein, DZ.
  16. polovíčnost, f. die Halbheit, Cig., Jan.
  17. polovíłən, -łna, adj. halbierend, Halbierungs-, Cig. (T.).
  18. polovílọ, n. die Halbierung, Cig. (T.).
  19. polovína, f. = polovica, die Hälfte, Mur., Cig., Jan., Slom.; (polǫ̑jna, ogr.- Valj. [Rad]).
  20. polovínica, f. dem. polovina; das Hälftchen, Mur.
  21. polovíniti, -ı̑nim, vb. impf. halbieren, Mur., Cig., Jan.
  22. polovı̑noma, adv. zur Hälfte: p. obnavljati, zur Hälfte erneuern, DZ.
  23. polovı̑t, adj. halblich, C.; polovito, halbwegs, C.
  24. polovı̑təv, -tve, f. die Halbierung, Cig. (T.).
  25. 1. polovíti, -ím, vb. impf. halbieren, Cig. (T.); kot p., einen Winkel halbieren, Žnid.
  26. 2. polovíti, -ím, vb. pf. nach einander abfangen, einfangen; kokoši, tatove p.; vse ribe, rake komu p., alle Fische, Krebse jemandem wegfangen.
  27. polovníca, f. 1) die Halbhube, Jan.; — 2) = pol mernika, Cig., Met.; (1/4 mernika, Gor., Lašče- Levst. (Rok.); = mera štirih bokalov, Temljine [ Tolm.], = mera osem bokalov, na Cerkljanskem- Štrek. [Let.]).
  28. polovník, m. = pol mernika; der vierte Theil des österreichischen Metzens, Mur., V.-Cig.; — der Scheffel, Trub.- Mik.; luč postaviti pod p., Slom.; luč svoje modrosti staviti pod p., LjZv.
  29. polovnjáčək, -čka, m. dem. polovnjak; ein Halbstartinfässchen, Mur., jvzhŠt.
  30. polovnják, m. ein Halbstartin, ein fünf Eimer haltendes Fass.
  31. položȃj, m. die Lage, Cig. (T.), C., nk.; stalen p., stabile Lage, Sen. (Fiz.); — die Form des Zeitwortes ( gramm.), Jan. (H.); — hs.
  32. polǫ̑žba, f. die Hinlegung, Cig.; der Erlag, DZ.
  33. polọ̑žək, -žka, m. 1) der Erlagsgegenstand, Cig.; — 2) = položnik 2), podložek, polog 2), C.
  34. polǫ́žən, -žna, adj. 1) Erlags-, Depositen-, Cig., Jan.; polǫ̑žni list, DZ.; položni denarji, Depositengelder, Cig.; — 2) nicht steil, sanft sich abdachend; položno rebro, sanfter Abhang, Cig. (T.), Jes.; šel je po položni rebri navzdol, LjZv.; položna cesta, Zora; po položnih stopnicah, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, auf sanften u. steilen Abhängen, Slovan.
  35. položénje, n. 1) die Hinlegung; — die Niederlegung, Cig.; — 2) die Lagerung, Cig.; die Lage (po rus.), Cig. (T.).
  36. polǫ̑žič, m. žleb preko ceste v klancu, Koborid- Erj. (Torb.).
  37. položína, f. geneigte Fläche, schiefe Ebene, Cig. (T.), Z.; — die Terrasse, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  38. položíšče, n. mesto, kamor se kaj položi, C.
  39. položı̑t, adj. = položen 2), Cig. (T.).
  40. položı̑təv, -tve, f. das Legen, Cig.; die Erlegung, C.
  41. položíti, -ím, vb. pf. legen, hinlegen; p. dete v zibel; p. denar na mizo; roko p. na srce; na jezik komu kaj p., einem etwas in den Mund legen, Cig.; p. pred občinski zbor (vorlegen), Levst. (Nauk); — živini p., dem Vieh Futter vorlegen; — trto p., die Rebe absenken, Mur.; — bolezen me je položila, die Krankheit hat mich ans Bett gefesselt, C., Gor.; erlegen: p. toliko novcev, kolikor je kvare, Levst. (Nauk); deponieren, Jan., Levst. (Rok.); niederlegen, ablegen, Cig., Jan.; orožje p., die Waffen strecken, Mur., Cig.; besedo p., (vor dem Sterben) zu sprechen aufhören, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se, sich legen; sich lagern, Cig.
  42. položı̑tost, f. = položnost, Jan. (H.).
  43. polǫ̑žje, n. die Lage, die Position, die Situation, Cig. (T.), C., SlN.; imenitnost temu mestu daje njegovo položje ob veliki reki, Erj. (Izb. sp.); udajte se v to položje, ki je! Jurč.
  44. položníca, f. 1) die Hinterlegerin, Cig.; — 2) der Ableger, der Senker ( z. B. einer Rebe), Mur., C.
  45. položník, m. 1) der Erleger, der Deponent, Cig., Jan.; — 2) das Ei, das der Henne im Neste gelassen wird, C.
  46. položnína, f. 1) die Depositengebür, Cig., Jan., DZ.; — 2) das deponierte Geld ( z. B. die Caution), Levst. (Nauk), DZ.
  47. polǫ́žnost, f. die sanfte Abdachung, die Abschüssigkeit, Cig., Jan., C.
  48. pọ̑łpeti, num. fünfthalb; polpeto vedro, 4 1/2 Eimer.
  49. pọ̑łsedmi, num. siebenthalb.
  50. pȏłst, -ı̑, f. = klobučina, der Filz, Vrt., DZ., Levst. (Podk.); — prim. stsl. plъstъ.
  51. połstę́nka, f. die Goldraupe (Aphrodite aculeata), Erj. (Z.).
  52. połšę́sti, num. sechsthalb; — tudi: pọ̑łšesti.
  53. połšę̑tina, f. das Bilchfleisch, Fr.- C.
  54. półševina, f. = polšina 1), Cig.
  55. półšina, f. 1) das Bilchloch; — tudi: luknja, kjer ima kača gnezdo, LjZv., jvzhŠt.; — 2) polšína, das Bilchfleisch, das Bilchfell, Valj. (Rad).
  56. pȏłšnica, f. die Bilchfalle, pri Fari- Štrek. (LjZv.).
  57. pȏłt, -ı̑, f. 1) die Haut am lebendigen Leibe; do pȏłti moker, bis auf die Haut nass, Mur., Cig.; pri polti prijeti koga, hart am nackten Körper angreifen, Gor.; do polti koga ostriči, die Haare glatt abscheren, Polj.; gladka polt, Polj.; — kurja p., die Gänsehaut ( fig.); — die Hautfarbe: tele ima črno p., die Haut des Kalbes (unter den Haaren) ist schwarz, C., Rib.- Met.; bela p., weißer Teint, Cig., Jan.; — die Carnation, Cig. (T.); — pri polti odsekati ali odrezati kaj, etwas an der Wurzel abhacken oder abschneiden, M., C., Gor.; travo pri polti odkositi, Polj.; — do polti ali pri polti prah odgrebati, den Staub ganz scharf abziehen, Levst. (Cest.); — 2) der Boden eines geblümten Zeuges, Cig.; — 3) die Sinnlichkeit, Jarn.; — (polt m. = spol: moškega polta, Krelj).
  58. 1. półtən, -tna, adj. 1) Haut-, Fleisch-: pȏłtna barva, Cig., Žnid.; — 2) sinnlich, fleischlich: poltni razuzdanci, Navr. (Let.); — tudi: połtȃn, półtna, C., Z.
  59. 2. połtę̑n, adj. die Sinnenlust befriedigend, sinnlich, fleischlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; poltena ljubezen, polteni mik, Cig., Jan.
  60. połtę̑nost, f. die Sinnlichkeit, Cig., Jan., C.
  61. półtnast, adj. fleischfarben, Jan. (H.).
  62. pólu, adv. halb, nk.; polu nov, Jurč.; — nav. polu- v zloženih besedah: Halb-, halb, nk.; (tu so vse dotične besede pisane s "polu-", če so tudi v izvirnikih pisane s "pol-" ali "polo-"; nav. se izgovarjajo s polu- zložene besede tako, da ima tudi polu- svoj poudarek).
  63. polubẹlìč, -líča, m. der Heller, (polb-) Mur., Mik.
  64. polubọ̑g, -bogȃ, m. der Halbgott, nk.; (polobog), Cig., Jan.
  65. polubúdən, -dna, adj. halbwach, Zora.
  66. polúčati, -am, vb. pf. durch Werfen aufbrauchen, verwerfen; vse kamenje p., Cig.
  67. polučlóvẹk, -vẹ́ka, m. der Halbmensch, (polč-) Cig., Jan.
  68. polȗd, m. der Schlamm, der sich am Boden eines trüben Wassers ansetzt, oder der nach dem Abfluss des Wassers irgendwo zurückbleibt, Polj.; pogl. palud.
  69. poludȃn, -dnę̑va, m. = poldan, nk.; proti poludnevi, LjZv.
  70. poludívji, adj. halbwild, Cig.
  71. poludnę́vən, -vna, adj. halbtägig, nk., (polod-) Jan.
  72. poludníca, f. hudi duh, ki o "poludne" straši, C.
  73. poluglásən, -sna, adj. 1) halblaut, nk.; — 2) halbtönig, (polg-) Cig.
  74. poluglȃsje, n. der Halbton, (polg-) Cig., Jan.
  75. poluglȃsnica, f. der Halblaut, (polog-) Cig.
  76. poluglȃsnik, m. der Halbvocal, Cig. (T.), nk.; (polg-), Cig.
  77. poluglȗh, -glúha, adj. halbtaub, Zora.
  78. 1. polúkati, -am, vb. pf. ein wenig gucken; p. skozi razpoko v sobo; — hervorgucken: solnce je polukalo izza oblakov.
  79. 2. polȗkati, -am, vb. pf. austrinken, aussaufen, Jan., Npes.-K.
  80. polúkniti, -lȗknem, vb. pf. gucken, Cig., Št.- SlN.; hervorgucken: solnce polukne izza oblakov, C.
  81. polukǫ̑ckast, adj. hemitessularisch, Cig. (T.).
  82. polukolọ̑, -ę́sa, n. das Halbrad, (polkolo) Cig.
  83. polukònj, -kónja, m. das Halbpferd, (polkonj, polokonj) Cig., Jan.; polukonji ("polkonji") so bili ljudje zgoraj s človeško, od pasu pa s konjsko podobo, Št. med Muro in Dravo- Pjk. (Črt.).
  84. polukovína, f. das Halbmetall, Cig. (T.).
  85. polúlati, -am, vb. pf. bepissen, (v otročjem govoru).
  86. polȗlək, -lka, m. die Flusswelle, Valj. (Rad).
  87. polulẹ́tən, -tna, adj. halbjährig, nk., (polol-) Cig., Jan.; poluletni veter, der Monsun, Cig. (T.).
  88. polulẹ̑tje, n. das Halbjahr, nk., (polo-) Cig., Jan.
  89. polulẹ̑tnica, f. die Halbjährige, Jan. (H.).
  90. polulẹ̑tnik, m. der Halbjährige, Jan. (H.).
  91. polulẹtnína, f. die Semestralrate, DZ.
  92. polulı̑səc, -sca, m. der Halbfuchs, (polol-) Cig.
  93. polulǫ̑k, m. der Halbbogen, (poll-) Cig.
  94. polumẹ̑sec, -seca, (-sca), m. der Halbmond, Jan., nk., (polom-) Cig.
  95. polumẹ̑sečast, adj. halbmondförmig, (polom-) Cig.
  96. polumẹ̑sečən, -čna, adj. 1) halbmondförmig, (polom-) Jan.; — 2) halbmonatlich, nk.
  97. polumẹ̑sečnik, m. eine halbmonatlich erscheinende Zeitschrift, Jan. (H.).
  98. polumẹščàn, -ána, m. der Halbbürger, C.
  99. polumẹščȃnski, adj. halbbürgerlich, Zora.
  100. polumǫ̑ž, m. der Halbmann, der Zwitter, (polmož) Cig.

   81.397 81.497 81.597 81.697 81.797 81.897 81.997 82.097 82.197 82.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA