Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (81.797-81.896)

  1. poljedẹ̑łəc, -łca, m. der Feldbauer, der Landwirt, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  2. poljedẹ̑łka, f. die Feldbauerin, Valj. (Rad).
  3. poljedẹ̑łski, adj. den Feldbau, die Agricultur betreffend, landwirtschaftlich, Jan., nk.
  4. poljedẹ̑łstvọ, n. der Feldbau, die Landwirtschaft, die Agricultur, Cig., Jan., C., nk.
  5. pọ̑ljiče, n. = poljce; Leži mi leži poljiče, Npes.- Pjk. (Črt.).
  6. poljína, f. eine Reihe neben einander liegender Äcker, Cig.
  7. pǫ̑ljka, f. der Spelt (triticum spelta), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  8. pọ̑ljnat, adj. vielfeldig, Cig.
  9. póljski, adj. Feld-; poljsko orodje, das Ackergeräth; poljski čuvaj, der Feldhüter, Cig., nk.; poljski kmet, der Bauer der Ebene, Kres.
  10. póljščina, f. coll. die Feldfrüchte.
  11. poljùb, -ljúba, m. der Kuss, Cig., nk.
  12. poljȗbəc, -bca, m. = poljubek, Mur., Jan.
  13. poljȗbək, -bka, m. dem. poljub; das Küsschen, der Kuss, Cig., Jan., M., Npes.-Schein., nk.
  14. poljúbən, -bna, adj. 1) beliebig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (po nem.); — 2) zahm: poljubna toca, eine Katze, die sich streicheln lässt, Rez.- C.
  15. poljubı̑nka, f. neko jabolko (iz Poljubina pri Tolminu doma), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  16. poljúbiti, -im, vb. pf. 1) zu lieben anfangen, C.; ne da bi mi bili Boga ljubili, samuč da je on nas poljubil, Krelj; — 2) abstreicheln, liebkosen, Rez.- C.; — 3) einen Kuss geben, küssen, Mur., Cig., Jan., Kast., Kor.- Kres (V. 312.), nk.; p. koga v lice, p. komu roko, Cig., nk.; Al' boš me poljubil? Poljubi me prav! Npes.-Schein.; — 4) p. se (tudi: vb. impf.) belieben; (po nem.); prim. ljubiti 4).
  17. poljubkováti, -ȗjem, vb. impf. küssen, C.
  18. poljȗbljaj, m. der Kuss, Cig., Jan., Npes. ( Kor.)- Kres (V. 312.), Npes.-Schein.
  19. poljúbljati, -am, vb. impf. ad poljubiti; 1) liebkosen, Jarn.; streicheln, Rez.- C.; — 2) küssen, C., Let.
  20. poljubovȃnje, n. das Küssen, Cig., nk.
  21. poljubováti, -ȗjem, vb. impf. Küsse geben, küssen, Cig., Jan., C., nk.
  22. poljúdən, -dna, adj. populär, Cig. (T.), nk.
  23. pȏłk, m. das Regiment, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.
  24. pōlka, f. die Polka; polko plesati.
  25. pólke, f. pl. = polkne, C.
  26. pólkne, -kən, f. pl. die Jalousien; — iz nem. "Balken".
  27. połkǫ́vən, -vna, adj. Regiments-, Cig., Jan., nk.
  28. połkǫ́vnik, m. der Oberst, Cig., Jan., C., nk.
  29. połkovǫ́dja, m. der Regimentscommandant, nk.
  30. pọ̑łkož, m. der Schwabenkäfer (tudi: pokoš, pokož, pukož, C., vzhŠt.).
  31. pọ̑łkožnik, m. 1) = polkož, C.; — 2) eine Art große Fisole, C.
  32. połlẹ̑tje, n. das Halbjahr, das Semester, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.; — prim. poluletje.
  33. pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
  34. pȏłnež, m. 1) das Verfüllen, die Füllung, Cig.; to vino imamo za p., jvzhŠt.; — 2) der Füllwein, C.; — 3) der Vollmond, Št.- Cig., C.
  35. pȏłnežnica, f. der Füllkrug, Dol.- C.
  36. 1. półnica, f. die Schwiegermutter, Meg., Trub., ogr.- M., Mik.
  37. 2. połníca, f. = 1. polnik 1), C.
  38. 1. połník, m. 1) ein Schöpfgefäß, die Schöpfgelte, Cig., C., Dol.; = korec, BlKr.- Let.; — die Wasserradzelle: kolo na polnike, das Schöpfrad, Savinska dol.; — 2) Marijini polniki, die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), BlKr.- Let.
  39. 2. połník, m. = polovnik, ein Viertelmetzen, Valj. (Rad).
  40. połníłən, -łna, adj. Füll-, Jan. (H.).
  41. połnílọ, n. die Füllung, Cig., DZ.
  42. połníšče, n. der Füllort, Cig.
  43. połnı̑təv, -tve, f. die Füllung, Cig., Jan.
  44. półniti, -im, vb. impf. 1) füllen: sode p.; p. mošnjo, den Beutel füllen, Cig.; — mesec se polni, der Mond nimmt im zweiten Viertel auf, Cig.; — 2) žito polni = plenja, Cig.
  45. połnı̑vəc, -vca, m. der Füller, Cig., Jan.
  46. połnı̑vka, f. die Füllerin, Cig.
  47. połnjáč, m. der Füllbottich, Cig.
  48. połnjáča, f. 1) der Füllkrug, C.; — 2) = lakomnica, das Trichterschaff, C., Valj. (Rad).
  49. połnjȃj, m. die Füllungshöhe, DZ.
  50. połnję́nica, f. das Füllungsmahl, Cig.; "denes imam polnjenico, rekše vinski kupec pride s posodo, da mu jo napolnimo", Rihenberk- Erj. (Torb.).
  51. połnjénje, n. das Füllen.
  52. połnocvẹ́tən, -tna, adj. vollblühend, mit gefüllten Blüten, Cig., Jan.
  53. pọ̑łnoč, f. die Mitternacht; do polnoči; proti polnoči; o polnoči; pred polnočjo; polnoč je, es ist Mitternacht, Gor.- Levst. (Zb. sp.); tudi: pȏłnoč; ( nav. polnoči je).
  54. połnǫ̑ča, f. die Vollheit, kajk.- Valj. (Rad).
  55. pọ̑łnočən, -čna, adj. Mitternachts-, mitternächtlich; — Nord-: polnočni veter, Dict.
  56. pọ̑łnočka, f. = polnočnica, Ščav.- C., vzhŠt.- Pjk.; od polnočke priti, BlKr.- DSv.
  57. pọ̑łnočnica, f. 1) die Christmette in der Christnacht; tudi: pl. polnočnice, BlKr., jvzhŠt.; — 2) ein Sternbild: der Wagen, C.
  58. pọ̑łnočnik, m. der Nordwind, Jes.
  59. połnoglásən, -sna, adj. vollstimmig, Mur., Cig., nk.
  60. połnoglȃsje, n. die Vollstimmigkeit, Jan. (H.).
  61. połnoglásnost, f. die Vollstimmigkeit, Mur., Cig., nk.
  62. połnoklásən, -sna, adj. vollährig, Cig.
  63. połnolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, Cig., Jan., C., nk.
  64. połnolẹ́tnost, f. die Volljährigkeit, Cig., Jan., C., nk.
  65. połnolìc, -líca, adj. mit vollem Gesicht, vollwangig, C.
  66. połnolíčən, -čna, adj. = polnolic, Cig.
  67. połnomǫ́čən, -čna, adj. vollkräftig, Jan., nk.
  68. połnooblȃstje, n. die Machtvollkommenheit, Cig. (T.).
  69. połnọ̑st, f. die Vollheit, die Fülle, Cig., Jan., Krelj; p. želodca, Kast.- Valj. (Rad); od njegove polnosti smo mi vsi vzeli, Dalm.
  70. połnoštevíłən, -łna, adj. vollzählig, Mur., Cig., Jan., nk.
  71. połnoštevíłnost, f. die Vollzähligkeit, Mur., nk.
  72. połnóta, f. die Vollheit, die Fülle, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  73. połnotę́htən, -tna, adj. vollwichtig, Cig., Jan.
  74. połnótən, -tna, adj. vollständig: polnotni tehnični osnutki, vollständige technische Projecte, Levst. (Cest.).
  75. połnotę́žən, -žna, adj. vollwichtig, Mur., Cig. (T.), DZ.
  76. połnovážən, -žna, adj. vollwichtig, Jan.
  77. połnovážnost, f. die Vollwichtigkeit, Cig.
  78. połnoveljávən, -vna, adj. vollgiltig, Jan.
  79. połnozvǫ̑čən, -čna, adj. volltönend, SlN.
  80. połnozvòk, -zvǫ́ka, adj. volltönend, Cig.
  81. polo-, (v sestavah) Halb-; pogl. polu-.
  82. pọ̑loblọ, n. die Halbkugel, Rož.- Kres; — pogl. poluoblo.
  83. pològ, -lǫ́ga, m. 1) der Erlag, Cig., Jan., DZ.; — das Depositum, Cig., Jan., C.; — 2) pólog, -lǫ́ga, das Ei, das im Neste der Henne gelassen wird, C., Štrek., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), C.; — 3) raven ali nekoliko viseč svet, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Kesselthal, Cig., Jan., C., Tolm.- Mik.
  84. polǫ̑ga, f. 1) was hingelegt wird, M.; der Erlag, DZ.; — das Depositum, Z.; — 2) die Lage, Jan.; die Position, Cig. (T.); (po češ.); — 3) das Gerüst, worauf Schiffe gebaut werden, C.
  85. polòj, -lója, m. eine seichte Sandbank, C.; Sava dela velike poloje in otoke, Erj. (Izb. sp.); die Nehrung, Cig. (T.), Erj. (Min.); — hs.
  86. polojíti, -ím, vb. pf. mit Unschlitt beschmieren, Jan. (H.).
  87. polọ̑jnik, m. rdečenogi p., der rothfüßige Strandreiter (himantopus rufipes), Erj. (Ž.).
  88. polókati, -kam, -lǫ́čem, vb. pf. schlappernd auffressen; — aufsaufen, Cig., Jan.
  89. polokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = polokati, C.
  90. polòm, * -lóma, m. das Brechen ( z. B. der Bäume im Walde), Cig.; die Zerstörung, Cig., M.; — das Toben, Jan.; — denarni p., der Bankerott, der Krach, nk.
  91. polomȃj, m. = polom, das Brechen, Z.; — der Sturm, Jan., UčT.
  92. polomȃst, f. der Windriss, Cig.
  93. polomastı̑təv, -tve, f. das Niederreißen, die Verwüstung, Jan.
  94. polomástiti, -ȃstim, vb. pf. mit Ungestüm niederbrechen, niederreißen, verwüsten, zerstören; vihar je drevje polomastil; medved je žito polomastil, der Bär hat das Getreide niedergeschlagen, Cig.
  95. polǫ̑mək, -mka, m. ein vom Winde umgerissener Baum, Cig.; pos. pl. polomki, der Windfall, Jan. (H.).
  96. polómiti, -lǫ́mim, vb. pf. nacheinander zerbrechen; veter je drevesu vse veje polomil; kosti komu p.; ves polomljen je, er ist ganz zerschlagen, ein ganzer Krüppel.
  97. polomljenína, f. = polomki, der Windfall, Jan. (H.).
  98. polǫ̑nica, f. der Marienkäfer (coccinella septempunctata), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Kr.
  99. pọ̑łosmi, num. achthalb.
  100. polǫ́ščiti, -im, vb. pf. mit Glasur überziehen, Z.; — mit Rauschgold überziehen, ZgD.; — pološčena revščina po mestih, das glänzende Elend in den Städten, Glas.

   81.297 81.397 81.497 81.597 81.697 81.797 81.897 81.997 82.097 82.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA