Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (81.597-81.696)

  1. pȏłdan, m. der Mittag, Dict., Štrek., Gor., Ben.- Kl.; poldan je, Gor.- Levst.; kadar je uže poldan bil, Dalm.; kadar je uže poldan bilo, Jap. (Sv. p.); o poldan = o poldne, Gor.- Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdan, Ljub.; połdȃn, gen. -dnę̑va, Mur.; — pogl. poldne.
  2. połdánji, adj. = poldanski: proti poldanjemu svetu obrnjen, Levst. (Beč.).
  3. połdánski, adj. Mittags-, mittägig.
  4. połdánšnji, adj. = poldanski: poldanšnje solnce, Gol.
  5. połdesę́ti, num. zehnthalb: p. vatel, 9 1/2 Ellen; tudi: pọ̑łdeseti.
  6. połdevę́ti, num. neunthalb; tudi: pọ̑łdeveti.
  7. pȏłdne, n. der Mittag; dobro poldne! guten Mittag! Pjk. (Črt.); poldne je bilo, es war Mittag; p. zvoni, es läutet Mittag; do poldne, bis Mittag; vormittags; tudi: do poldneva, Levst. (Zb. sp.); od poldneva, von Mittag, Dict.; proti poldne, Kast. (W.), Vod. (Izb. sp.); proti poldnevu, Levst. (Zb. sp.); proti poldnevi, Dalm.; proti poldnu, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); o poldne, zu Mittag, mittags; tudi: ob poldne, Trub., Dalm.; (ob połdnę̑, Dict.); pred poldne, vormittags; tudi: pred poldnem, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); pred poldnevom, Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdne.
  8. połdnę̑vati, -am, vb. impf. zu Mittag essen, Cig., Burg. (Rok.).
  9. połdnę́vən, -vna, adj. 1) halbtägig, Cig., Jan.; — 2) Mittags-, Mur., Cig., Jan., nk.; poldnę̑vna višina, die Mittagshöhe, poldnevni krog, der Meridiankreis, Cig. (T.).
  10. połdnę̑vnica, f. die Meridianlinie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  11. połdnę̑vnik, m. 1) der Mittagskreis, der Meridian, Jan., Cig. (T.), Jes.; razdalja poldnevnikov, die Meridiandifferenz, Cig. (T.); — 2) der Südwind, Jan., Jes.
  12. połdnę̑vniški, adj. Meridian-: poldnevniška ravnina, die Meridianebene, Cig. (T.); poldnevniška gorstva, die Meridiangebirge, Jes.
  13. połdníca, f. der Mittag, C.
  14. połdnı̑čkati, -am, vb. impf. zu Mittag essen, C.
  15. póle, adv. et praep. = poleg, Ist.- C.
  16. pole, interj. sieh! Trub., Dalm., Jsvkr., Jap.; — iz: poglej.
  17. pọ̑łəc, -łca, m. ein halber Kreuzer, M., Lašče- Levst. (Rok.).
  18. polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.
  19. poledenẹ́ti, -ím, vb. pf. eisig werden, Z.
  20. poledeníti se, -ím se, vb. pf. eisig werden, vereisen, Cig.
  21. polę̑dica, f. das Glatteis, Cig., Jan., C., Gor.; p. je, es glatteiset, Cig.
  22. polę̑dičati se, -a se, vb. impf. polediča se, es glatteiset, V.-Cig.
  23. poledíti, -ím, vb. pf. mit Eis überziehen, beeisen, Cig.; p. se, sich mit Eis überziehen, Cig.; glatteisig werden, Mur.
  24. polę̑dje, n. das Glatteis, C.
  25. polę̑dnica, f. = poledica, Mur.
  26. poledvíca, f. = ribica, das Lendenbratenstück, der Jungferbraten, Jan., nk.
  27. polèg, -lę́ga, m. 1) iti na poleg, sich auskeilen, spitz zugehen (im Bergbau), Cig.; — 2) die Abkunft, Cig., C.; ni takega polega, da bi pijančeval, Mik.; die Art: tacega polega, Gor.
  28. polə̀g, I. adv. daneben, dabei; p. stati, daneben stehen; tudi jaz sem bil p., auch ich war dabei; — außerdem: poleg so pa tudi veseli, Erj. (Izb. sp.); tudi: póləg (in: polę̑gi, jvzhŠt.); — II. póləg, praep. c. gen. 1) neben; zvezda p. zvezde; p. vasi so travniki; p. mene je sedel ali šel brat; p. sebe imeti koga, jemanden neben oder bei sich haben; — längs: p. reke, Cig., Jan.; p. potoka sem se izprehajal, Mur., Met.- Cig.; — p. tega, dazu (kommt, dass), außerdem; zugleich, Cig.; — 2) gemäß, Jan.; p. tega, demnach, Cig.; p. tvoje volje, ogr.- Mik.; kakor mu poleg stanu in odreje najbolj prija, LjZv.; poleg zapovedi, LjZv.; ("polgi", Meg., Boh.- Mik.); — prim. stsl. podlъgu, podlъgъ, secundum, Mik. (Et.).
  29. polę̑ga, f. das Niederfallen des Getreides: žito je polegi podvrženo, C.
  30. polẹgáč, m. človek, ki rad polega, der Bärenhäuter, Cig., Valj. (Rad).
  31. polẹ́ganje, n. das oftmalige Lagern.
  32. polẹ́gati, -lẹ̑gam, -žem, vb. impf. ad poleči; 1) sich öfter hie und da niederlegen; bolehav ali len človek rad polega; p. po klopeh; — žito polega, das Getreide lagert sich; — 2) gebären (vom Vieh), p. se, geboren werden, Z.; — 3) sich legen, nachlassen; tudi: p. se: morje se polega, das Meer hört auf zu toben, Cig.
  33. poləgáti se, -lážem se, vb. pf. eine Lüge vorbringen, C.
  34. polegávati, -am, vb. impf. = polegati: p. v travo, LjZv.
  35. polẹ́gavəc, -vca, m. kdor rad polega, der Lieger, der Faulpelz, Jan., Valj. (Rad).
  36. polẹ́gavka, f. ein Weib, das gerne liegt, Kr.- Valj. (Rad).
  37. polə̀gljaj, m. die Erleichterung, C.
  38. poléglost, f. die Lagerung: p. slojev druzega proti druzemu ( min.), Cig. (T.).
  39. poləgotíti, -ím, vb. pf. = potolažiti: p. koga, C.
  40. póləgšnji, adj. dabei befindlich, dabei behilflich, C.
  41. poləhčáti, -ȃm, vb. pf. erleichtern, lindern, Dict., Jan.; kmetom siromašni stan p., (polaščati) Glas.
  42. poləhčȃva, f. die Erleichterung, die Milderung ( z. B. bei Strafen), C.
  43. polə̀hčək, -čka, m. die Erleichterung, C.
  44. poləhčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad polehčati; erleichtern, lindern, Cig., Jan.
  45. poləhčíca, f. die Erleichterung, die Ermäßigung, die Linderung, Z., (polah-) DZ.
  46. polə̀hčiti, -im, vb. pf. = polehčati, Cig., M.
  47. poləhkȃnje, n. die Erleichterung, Kast.
  48. poləhkáti, -ȃm, vb. pf. erleichtern: barko p., (-lahka-) Jap. (Sv. p.); — nadloge p., (-lahk-) Vod. (Izb. sp.).
  49. poləhkóta, f. die Erleichterung, das Labsal, Mur.
  50. poləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, M.
  51. poləhnẹ́ti, -ím, vb. pf. leichter werden, sich vermindern, (polah-) Cig.
  52. pólẹj, adv., Dol., pogl. potle, potlej.
  53. polẹ́jati, -am, vb. impf. = polivati, vzhŠt.- Vest.
  54. poləkčíca, f. = polehčica, Habd.- Mik.
  55. polēmičen, -čna, adj. prepiren, polemisch, Cig. (T.).
  56. polēmika, f. učenjaški, časniški prepir, die Polemik, Jan., Cig. (T.).
  57. polemizováti, -ȗjem, vb. impf. polemisieren, nk.
  58. polẹ́nce, n. dem. poleno; das Scheitchen; kurežno p., das Brennholzscheitchen, Mur.
  59. polẹ́nčəce, n. dem. polence, (-čice) Cig.
  60. polẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. in Scheiter zerschlagen, V.-Cig.; drva p., C.
  61. polẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, sich der Faulheit ergeben; tudi: polẹ́niti se, -im se.
  62. polẹnják, m. das Wagendrittel: štrange so na polenjaku pripete, C.
  63. polẹ̑nje, n. coll. das Scheitholz, Cig., C.; plamen je še migljal in pokalo je polenje, Glas.
  64. polẹ̑nka, f. = polenovka, C.
  65. polẹ́nọ, n. 1) das Scheit: pet p. dejati v peč; — 2) der gedörrte Stockfisch, Z.; = ribje p., Z., C.
  66. polẹ́novka, f. der Stockfisch, Cig., Jan., nk.
  67. polēnta, f. eine Art dicker Brei aus Maisgrütze oder Maismehl, die Polenta: polento kuhati.
  68. polẹnúšiti, -ȗšim, vb. pf. 1) ein wenig faulenzen, Jan. (H.); — 2) p. se = poleniti se, Jan. (H.).
  69. polẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) die Beleimung, C.; — 2) die Nebelhülle, die Umwölkung: p. je, p. se je naredil, da se noben grič na obzorju ne vidi, Polj.
  70. polẹ́pən, -pna, adj. umnebelt, Polj.; — unrein, umflort (von der Stimme), Gor.- M.
  71. polẹpílọ, n. die Beschönigung, C.
  72. polẹpíti, vb. pf. 1) verschönern, Z., Mik.; — 2) verkleistern, Cig.; p. se, sich bekleben, mit einer anklebenden Sache überzogen werden: mlinski kamen se polepi, je ves polepljen, kadar nesuho žito melje, Gor.; cesta se je polepila, die Straße hat sich mit einer Eiskruste überzogen, Gor.- M.; — p. se, sich bewölken: nebo se je polepilo, Jes.; — grlo se mu je polepilo, Cig.; = glas se mu je polepil, Gor.- M.; seine Stimme ist heiser geworden.
  73. polẹpotíti, -ím, vb. pf. verschönern, Mur.; svoje dejanje s čistim zlatom pozlatiš in polepotiš, Kast. (N. c.).
  74. polẹpšáłən, -łna, adj. euphemistisch, Cig. (T.).
  75. polẹ̑pšanje, n. die Verschönerung.
  76. polẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern; Polepšaj tud' mene, (cvetka) Obrala te bom, Vod. (Pes.).
  77. polẹpšȃva, f. die Verschönerung, Jan. (H.).
  78. polẹpšávati, -am, vb. impf. = polepševati.
  79. polẹ̑pšək, -ška, m. die Verschönerung, C.
  80. polẹpševáti, -ȗjem, vb. impf. ad polepšati.
  81. polẹ̑pšica, f. der Euphemismus, Cig. (T.).
  82. polẹ́sən, -sna, adj. im Walde vorkommend, Wald-, M.; polẹ̑sna golazen, Zora; polesne cvetlice, DSv.
  83. polẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Z.
  84. poləskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. eine kurze Zeit schimmern, Z.; = p. se, Cig.
  85. polẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. ein wenig kriechen; polezem, ich werde kriechen; ich werde langsam gehen.
  86. polẹ́ščiti, -im, vb. pf. glänzend machen: wichsen, C.; — polieren, C.; emaillieren, Cig.
  87. polèt, -lę́ta, m. der Flug, Jan.; der Ausflug: p. iz gnezda, Cig.; — der Gedankenflug, der Schwung, Cig., Jan., Cig. (T.).
  88. poletáš, m. der hochfliegende Flugfisch (exocoetus volitans), Erj. (Ž.).
  89. polẹ́tati, -lẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad poleteti; herumfliegen.
  90. poletávati, -am, vb. impf. = poletovati; herumfliegen; hin- und herfliegen.
  91. polẹ́tən, -tna, adj. Sommer-; sommerlich; polẹ̑tna vročina, obleka; p. hoditi, sommerlich gekleidet einhergehen, C.
  92. polẹ́tənski, adj. sommerlich, Cig., Jan., C.
  93. polẹ́tẹšnji, adj. im Sommer stattfindend: poletešnje delo, die Sommerarbeit, Nov.- C.
  94. poletẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig fliegen, einen Flug thun; kvišku p.; poletim, ich werde fliegen.
  95. polẹ́ti, adv. = po leti; pogl. leto.
  96. polẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = paliti se, gesengt werden, C.; nekaj na peči poli, kruh v peči poli, C.; — 2) lichterloh brennen, C.; flackern, flammen, Cig.; plamen poli, Cig.
  97. polẹ́tina, f. der Sommer, C.
  98. polẹ́titi se, -im se, vb. pf. sich sommerlich zu kleiden anfangen, das Oberkleid ablegen, C.; polečen, sommerlich gekleidet ( z. B. in Hemdärmeln), Mur., vzhŠt.; ali si že polečen? vzhŠt.; danes bom polečena k maši šla, Mur.
  99. polẹ̑tje, n. der Sommer.
  100. polẹtkováti, -ȗjem, vb. impf. = polutkovati, Nachlese halten, Jan., M.; — prim. hs. paljetkovati.

   81.097 81.197 81.297 81.397 81.497 81.597 81.697 81.797 81.897 81.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA