Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (8.101-8.200)

  1. dobrojẹ̑dəc, -dca, m. der Schmauser, Cig., Jan.
  2. dobrojẹ̑dka, f. die Schmauserin, Cig.
  3. dobroklìc, -klíca, m. der Ruf: dobro! der Beifallsruf, nk.
  4. dobrolẹ́tovina, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Cig., C., Bes., Dol.- Levst. (M.); — iz: dobrovitovina, Štrek. (LjZv.).
  5. dobromísəłn, * -səłna, adj. gutgesinnt, wohlgesinnt, Cig., Jan.
  6. dobromísəłnost, f. gute Gesinnung, M., Zora.
  7. dobromislíka, f. das Wohlgemuth (origanum vulgare), Danj.- C.
  8. dobrosŕčən, -čna, adj. gutherzig.
  9. dobrosŕčnost, f. die Gutherzigkeit, die Herzensgüte.
  10. dobrosrę̑čnik, m. das Glückskind, Mur., Cig.
  11. dobrọ̑st, f. die Güte, Mur.; — die Tugend, Jan.; žejo do resnice in do dobrosti je v nas dejal, Ravn.
  12. dobrostìv, -íva, adj. gütig, Habd.- Mik.
  13. dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
  14. dobrọ̑tən, -tna, adj. 1) Bonitäts-: dobrotni razred, Bonitätsclasse, Nov.; — 2) gütig.
  15. dobrọ̑tina, f. = dobrovita, Rib.- M.
  16. dobrotìv, -íva, adj. = dobrotljiv, C.
  17. dobrotívən, adj. = dobrotljiv, Mur., ogr.- M.
  18. dobrotı̑vnik, m. = dobrotnik, Mur.
  19. dobrotlíka, f. = dobrovita, Črniče- Erj. (Torb.).
  20. dobrọ̑tljiv, adj. gütig; dobrotljivi Bog; wohlthätig; d. dež, wohlthätiger Regen, Cig.; — tudi: dobrotljìv, -íva.
  21. dobrọ̑tljivost, f. die Güte, die Wohlthätigkeit; v sreči je Tobija dobrotljivosti zgled, Ravn.
  22. dobrọ̑tnica, f. die Wohlthäterin.
  23. dobrọ̑tnik, m. der Wohlthäter.
  24. dobrọ̑tnost, f. die Güte, die Wohlthätigkeit; lep zgled brezobrestne dobrotnosti! Ravn.
  25. dobrọ̑tovati, -ujem, vb. impf. d. komu = dobrote deliti, Levst. (Zb. sp.).
  26. dobrọ́tovina, f. = dobrovitovina, Jan., Lašče- Levst. (M.).
  27. dobrọ̑tstvọ, n. = dobrota (Gut), Guts. (Res.).
  28. dobrotvǫ́rən, -rna, adj. wohlthätig: d. zavod, eine Wohlthätigkeitsanstalt, Cig. (T.); — stsl.
  29. dobrotvǫ́rnost, f. die Wohlthätigkeit, Kres.
  30. dobroúrən, -rna, adj. gut gelaunt, V.-Cig.
  31. dobrovẹ́dən, -dna, adj. kundig: d. zdravnik, Slom.
  32. dobrovíta, f. wolliger Schneeball (viburnum lantana), Z., C., Polj., Erj. (Torb.).
  33. dobrovı̑tje, n. coll. = dobrovita, C.
  34. dobrovítovina, f. = dobrovita, Cig.
  35. dobrovǫ́ljče, * -eta, n. gutwilliges Kind, C.
  36. dobrovǫ́ljčək, * -čka, m. dem. dobrovoljec; — ein lustiger Bruder, Kr.
  37. dobrovǫ̑ljəc, -ljca, m. 1) der Gutwillige, Cig.; — 2) der Freiwillige, Mur., Cig., Jan., DZ.; — der Dilettant, Jan., Cig. (T.); — 3) lustiger Mensch, der Wohlleber, M., C., Polj., Tolm.- Štrek. (Let.).
  38. dobrovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) gutwillig, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan.; — bereitwillig: kdo je dobrovoljen sam od sebe svojo roko danes Gospodu napolniti? Dalm.; — 2) freiwillig, Meg., Mur., Cig., Jan.; dobrovoljni dar ("ofer"), Dalm.; — 3) gut gelaunt, fröhlich, lustig, Cig., Jan., Šol., M.; krčme, polne dobrovoljnih gostov, Erj. (Izb. sp.).
  39. dobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. impf. d. koga, jemanden erfreuen, ihm Vergnügen verschaffen, ogr.- C.; amüsieren, Cig. (T.); — d. se, sich unterhalten, guter Dinge sein, Bas.; najlepše sta se dobrovoljila, če sta bila sama, LjZv.
  40. dobrovǫ̑ljka, f. 1) die Gutwillige; prim. dobrovoljec 1); — 2) die Freiwillige, Cig.; — 3) lustiges Weib, M., Z., LjZv.; — 4) das Freudenlied, C.
  41. dobrovǫ́ljnost, f. 1) die Gutwilligkeit, Guts., Mur., Cig.; — 2) die Freiwilligkeit, Mur., Cig., Jan.; — 3) der Frohsinn, die Lustigkeit, Cig., Jan., M.
  42. dobrovǫ̑ljski, adj. Freiwilligen-, Cig.
  43. dobrovǫ̑ljstvo, n. 1) die Gutmüthigkeit, M.; — 2) der Dilettantismus, Cig. (T.).
  44. dobrožéljən, -ljna, adj. wohlwollend, Mur.
  45. dobrožı̑vəc, -vca, m. der Bonvivant, Cig., Jan.
  46. dǫ́bršən, -šna, adj. ziemlich gut: druščine res nisem imel posebne, še dobršne ne, Jurč.; dušo si dobršno privezati, Jurč.; — ziemlich groß; d. kos svilnatega krila, LjZv.; dobršno število mlinskih koles, Zv.; zna se mu z dobršnim pridom ustavljati, Erj. (Izb. sp.).
  47. dobrúsiti, -im, vb. impf. das Schleifen beenden.
  48. dočŕtati, -čȓtam, vb. pf. črtanje dogotoviti, Cig.
  49. dodekaēdər, -dra, m. das Dodekaeder, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. dvanajsterec.
  50. dodẹ́rjati, -am, vb. pf., pogl. dodirjati, Jsvkr.
  51. dodírjati, -am, vb. pf. rennend gelangen: d. do —; rennend erreichen: d. koga.
  52. dodŕčati, -ím, vb. pf. glitschend gelangen; — glitschend erreichen: d. koga.
  53. dodrdráti, -ȃm, vb. pf. mit rasselndem Wagen gelangen, erreichen.
  54. dǫ̑gar, -rja, m. der Daubenhacker, C.; hrvaški zidarji, dogarji in tesarji, Slovan.
  55. dogȃrati, -am, vb. impf. zuende brennen, Habd.- Mik., C.
  56. dogọ̑rək, -rka, m. der Lichtstumpf, Cig.
  57. dogorẹ́ti, -ím, vb. pf. bis zu einem gewissen Punkte abbrennen; sveča je dogorela do polovice; zuende brennen: trska je dogorela.
  58. dogorẹ́vati, -am, vb. impf. ad dogoreti, Cig., Jan.; — prim. dogarati.
  59. dogospodáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) d. do dveh kmetij, es zu zwei Huben bringen, Polj.; — 2) abwirtschaften: kmalu bo dogospodaril.
  60. dogovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad dogovoriti se; sich besprechen; Unterhandlungen pflegen, Verabredungen treffen.
  61. dogọ̑vor, m. die Verabredung, das Uebereinkommen; po dogovoru, verabredetermaßen; die Convention, Cig. (T.), DZ.
  62. dogọ̑vorən, -rna, adj. conventionell, Cig. (T.); dogovorno, einverständlich, im Einverständnisse, DZ.; dogovorno z deželno vlado, Levst. (Pril.).
  63. dogovoríti, -ím, vb. pf. 1) die Rede beenden, aufhören zu reden; — 2) verabreden; to je bilo vse dogovorjeno; d. kup, den Handel abmachen, Cig.; — d. se, sich verabreden; sich ins Einverständnis setzen; d. se s kom zastran česa; — tudi: dogovóriti.
  64. dográbiti, -grȃbim, vb. pf. 1) das Rechen beenden; — 2) hinzurechen.
  65. dogradíti, -ím, vb. pf. das Verzäunen beenden.
  66. dogrdẹ́ti, -ím, vb. pf. Ekel erregen, verdrießen, (d. se) Mur.; — prim. hs. dogrdjeti (istega pomena).
  67. dogŕditi se, -im se, vb. pf. Ekel erregen, Mur.; — prim. grditi se.
  68. dogrgráti, -ȃm, vb. pf. ausröcheln, Cig.
  69. dogrmẹ́ti, -í, vb. pf. ausdonnern.
  70. dohodár, -rja, m. der Rentmeister, Cig., Jan.
  71. dohodarína, f. die Einkommensteuer, Cig. (T.), DZ., Levst. (Nauk), nk.
  72. dohodȃrnik, m. = dohodar, C.
  73. dohodárski, adj. Gefälls-: d. urad, DZ.
  74. dohodȃrstvən, adj. rentämtlich, Cig.; — Gefälls-, gefällsämtlich, Cig. (T.); dohodarstveni organi, die Gefällsorgane, DZ.; iz dohodarstvenih ozirov, aus Gefällsrücksichten, DZ.
  75. dohodȃrstvọ, n. das Rentamt, Cig.; — das Gefällswesen, Cig. (T.).
  76. dohodkarína, f. = dohodarina, DZ., Nov.
  77. dohreščáti, -ím, vb. pf. ausschnarren, Cig.
  78. dohrípati, -pam, -pljem, vb. pf. keuchend, hustend bis zu einem Ziele gelangen: do mene je dohripal.
  79. dǫ́htar, -rja, m. = doktor.
  80. doigráti, -ȃm, vb. pf. zuende spielen, ausspielen.
  81. dojádrati, -jȃdram, vb. pf. segelnd gelangen, erreichen, Cig.
  82. dokàjkrat, adv. oft, C.
  83. dokàr, conj. = dokler: dobro je bilo za nas, dokar so vozovi tod hodili; ali odkar so prestali, gremo nazaj, Jan. (Slovn.).
  84. doklẹ̑dar, conj. = dokler, Jarn., Kor.- Mik.; Dokledar mi prsi dihale bodo, — V veselju solnčnem se hočem, V radosti greti, Levst. (Zb. sp.).
  85. doklę̑r, * dókler, conj. 1) solange: delaj, dokler hočeš, arbeite, so lange du willst; dokler je govoril, je bilo vse tiho; dokler bom živ, mein Leben lang; dokler te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit; dokler ne spiš, solange du wachest, C.; — 2) dokler ne — (s perfektivnimi glagoli), bis; ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš, ich bleibe bei dir, bis du einschläfst; dokler ne dodelamo, bis wir fertig sind; Kak lepo se rosa bliska, Dokler jutra hlad ne mine, Preš.; — (tudi brez nikalnice): bodi ondukaj, dokler ti rečem, Krelj; počakaj, dokler ustrelim srno, LjZv.; — 3) = ker, Meg., Boh., Kast., Met., Jsvkr.; ( prim. nem. dieweil).
  86. dokǫ̑dar, adv. ( rel.) = dokoder.
  87. dokǫ̑dẹr, * adv. ( rel.) = do koder, soweit, idi, dokoder hočeš.
  88. dokorẹ̑, adv. bis zu welcher Stunde? bis wann?
  89. dokorẹ̑j, adv. = dokore.
  90. dokraljeváti, -ȗjem, vb. pf. aufhören König zu sein, zu herrschen: dokraljeval je, es ist aus mit seinem Königthum, Cig.
  91. dokrčmáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören Schenkwirt zu sein.
  92. dokríčati, -ím, vb. pf. erschreien, Cig.
  93. dokŕstiti, -im, vb. pf. das Taufen vollenden: krščevali so in menda dokrstili, Navr. (Let.).
  94. dokrvavẹ́ti, -ím, vb. pf. zu bluten aufhören, Cig., Nov.
  95. dōktor, -rja, m. časten naslov za izobražene in učene ljudi, der Doctor.
  96. doktorānd, m. kdor se pripravlja za doktorstvo, der Doctorand.
  97. dōktorčič, m. dem. doktor; majheni doktorčič Ananija, Trub. (Post.).
  98. dōktorski, adj. Doctor-; d. klobuk, der Doctorhut, Cig.
  99. dōktorstvọ, n. die Doctorswürde, das Doctorat.
  100. dokurbáti se, -ȃm se, vb. pf. aushuren, Cig.

   7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401 8.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA