Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (80.301-80.400)

  1. podpę̑čka, f. p. v terilnici, der Leindörrofen, vzhŠt.- C.
  2. podpę̑čnik, m. neka ptica, ki v skalovju živi, C.
  3. podpę́ga, f. = 2. pega, das Bogengerüst für Wölbungen, Z.; — der Pfeiler bei langen Brücken, Rib.- Mik.
  4. podpəhníti, -páhnem, vb. pf. darunter stoßen, Z.; darunter einschieben, C.; — unterlegen: p. sod, Z.
  5. podpẹ́kati, -pẹ̑kam, vb. impf. ad podpeči, Z.
  6. podpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad podpeti; unterspannen, Cig., M.
  7. podpepełník, m. ein unter der Glut gebackener Kuchen, Cig., Jan., M., Ravn.
  8. podpepełnják, m. = podpepelnik, C.
  9. podpę̑sica, f. naprava v ptičjo lov: nad jamico, potreseno s kakim zobanjem, nastavljena skril, s klinom zelo rahlo podprta, Solkan- Erj. (Torb.).
  10. podpéta, f. das Fußblatt (von der Fußsohle bis zu der Ferse), Cig.
  11. podpetəčnják, m. der Schuhabsatznagel, C.
  12. podpę̑tək, -tka, m. der Schuhabsatz, Z.
  13. podpę́ti, -pnèm, vb. pf. unterspannen, Cig., M.
  14. podpę̑tnica, f. der Absatz (an einem Schuh oder Stiefel), Mur., Cig.
  15. podpę̑tnik, m. 1) der Stiefel- oder Schuhabsatz, Cig., Zora, Stopiče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) = podnožišče, der Fußpunkt (Nadir), Cig., Jan., C.
  16. podpetnják, m. ein Lederfleck zur Bildung des Schuhabsatzes, Cig.
  17. podpı̑čje, n. der Strichpunkt, Jan., Cig. (T.), nk.
  18. podpìh, -píha, m. die Aufwiegelung, Cig.; die Hetzerei, C.
  19. podpiháč, m. der Aufwiegler, C.
  20. podpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen anfachen; ogenj p., das Feuer durch Blasen verstärken, aufblasen, Cig.; Juri zakuri, Miha podpiha, jvzhŠt.; — p. prepir, einen Streit zuschüren, Cig.; — 2) p. koga, jemanden aufhetzen, aufreizen, aufwiegeln.
  21. podpihávati, -am, vb. impf. = podpihovati: aufhetzen, Navr. (Let.).
  22. podpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. aufhetzen; — p. koga, jemandem etwas ins Ohr blasen und ihn dadurch aufstacheln, Cig.
  23. podpihováłən, -łna, adj. aufwiegelnd, aufreizend, Cig., Jan.
  24. podpihovȃnje, n. 1) das Unterblasen; — 2) das Aufwiegeln; — das Ohrenblasen.
  25. podpihováti, -ȗjem, vb. impf. ad podpihati, podpihniti; 1) unterblasen; — ogenj p., schüren ( fig.), Cig., Jan.; — 2) p. koga, aufhetzen; jemandem etwas in die Ohren blasen, Cig.
  26. podpihovȃvəc, -vca, m. der Hetzer, der Aufwiegler; — der Ohrenbläser, Cig., Jan.
  27. podpihovȃvka, f. die Hetzerin, die Aufwieglerin; — die Ohrenbläserin, Cig.
  28. podpihovȃvstvọ, n. das Hetzerthum; — die Ohrenbläserei, Cig.
  29. podpíliti, -pı̑lim, vb. pf. unterfeilen, Cig.
  30. podpìs, -písa, m. die Unterschrift; svojeročni (lastnoročni) p., die eigenhändige Unterschrift; nasprotni p., die Contrasignatur, Cig.
  31. podpísanəc, -nca, m. der Unterzeichnete, Cig., Jan., DZ., nk.
  32. podpísanica, f. = podpisanka, Jan.
  33. podpísanka, f. die Unterzeichnete, nk.
  34. podpísati, -šem, vb. pf. unterschreiben, unterzeichnen; p. pismo, povelje; p. se, seinen Namen unterschreiben; p. se na pismo, eine Urkunde unterfertigen.
  35. podpı̑səc, -sca, m. = podpisnik, Mur., Cig., Jan.
  36. podpı̑sək, -ska, m. die Unterschrift, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad).
  37. podpísən, -sna, adj. Unterschrifts-: podpı̑sna znamka, das Monogramm, Jan.
  38. podpı̑snik, m. der Unterzeichner, Cig., Jan.
  39. podpisovȃnje, n. das Unterschreiben, das Unterzeichnen.
  40. podpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad podpisati; unterschreiben; p. se, den (die) Namen unterfertigen.
  41. podpisovȃvəc, -vca, m. der Unterzeichner; der Firmaführer, Cig.
  42. podpíti se, -píjem se, vb. pf. = napiti se, Vrt.
  43. podpláčati, -am, vb. pf. = podkupiti, Cig.
  44. podplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podplačati, Cig.
  45. podplàt, -pláta, m. 1) die Fußsohle; — 2) die Sohle (der unterste Theil des Schuhes); nove podplate dejati na škornje, die Stiefel neu besohlen; notranji p., die Brandsohle, Cig., Jan., C.; podplate pokazati, zu fliehen anfangen, Levst. (Zb. sp.); — 3) etwas Sohlenartiges: dva podplata iz testa storiti, Vod. (Izb. sp.); — tudi pódplat, -pláta, vzhŠt.
  46. podplátast, adj. sohlenartig (lederhart), Cig.
  47. podplátən, -tna, adj. Sohlen-: podplȃtnọ usnje, das Sohlenleder, Cig.
  48. podplatína, f. das Sohlenleder, M.
  49. podplátiti, -plȃtim, vb. impf. besohlen, Cig.; prim. opodplatiti.
  50. podplȃtje, n. das Sohlenleder, Cig.
  51. podplȃtnik, m. das Sohlenleder, Cig.
  52. podplatovína, f. das Sohlenleder, das Schwerleder, Cig.
  53. podplavíti, -ím, vb. pf. unterschwemmen, Cig.
  54. podplę̑čje, n. die Spannrippe, das Rippenstück gleich vorne am Kamme, Cig.
  55. podplę̑čnica, f. žila p., die Kegelader, Cig.
  56. podplę̑čnik, m. = podplečje, Cig.
  57. podplésti, -plétem, vb. pf. 1) unterflechten; p. koš, (ki je spodaj raztrgan), jvzhŠt.; — 2) unterstricken: nogavice p., Vrt.
  58. podplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad podplesti; unterflechten.
  59. podplǫ́dən, -dna, adj. hypogynisch ( bot.), Cig., Tuš. (B.).
  60. podplotíti, -ím, vb. pf. (ein Ufer) durch ein Flechtwerk (eine Krippe) schützen, Cig.
  61. podplúti, (-plóvem), -plújem, vb. pf. unterlaufen ( v. Blut), Ravn.- M.; kri podpluje, Mik.; = podpluje, Savinska dol.; ako se kdo uščane, podpluje, Podkrnci- Erj. (Torb.); — podpluta kri, Cig., Mik.; — podplut, mit Blut unterlaufen, Jan., Svet. (Rok.), Gor.; podplute oči, Zv.
  62. podplúžən, -žna, adj. unter dem Pfluge befindlich, Cig.
  63. podplúžiti, -plȗžim, vb. pf. = podorati, Cig.
  64. pǫ́dpoda, f. die Wachtel, C.
  65. podpodáča, f. die Wachtel, BlKr.
  66. podpodák, m. die Wachtel, C., Solkan- Erj. (Torb.).
  67. podpodȃnka, f. die Wachtel, Ip.- Erj. (Torb.).
  68. podpodȃnkati, -am, vb. impf. schlagen ( v. der Wachtel), vzhŠt.
  69. podpodíca, f. die Wachtel, Bolc- Erj. (Torb.).
  70. podpodík, m. die Wachtel, C.
  71. podpogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad podpogniti; unterbiegen, Cig.
  72. podpógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. unterbiegen, Cig.
  73. podpọ̑lje, n. die Gegend unter dem Felde, C.
  74. pòdpołkǫ́vnik, m. der Oberstlieutenant, C., nk.
  75. podpołnı̑təv, -tve, f. die Ergänzung, Levst. (Močv.).
  76. podpółniti, -im, vb. pf. ergänzen, completieren, C., LjZv.
  77. podpółnọ, * adv. = podpolnoma, LjZv.
  78. podpȏłnoma, adv. = popolnoma, Habd.- Mik.
  79. podpolovíčən, -čna, adj. nicht die Hälfte erreichend: podpolovična večina glasov, die relative Stimmenmehrheit, nk.
  80. podpółzniti se, -pȏłznem se, vb. pf. ausgleiten, Dalm.; — prim. izpodpolzniti.
  81. podpomáganje, n. die Unterstützung, Mur.; — die Vorschubleistung, Cig.
  82. podpomágati, -am, vb. impf. ad podpomoči, tudi vb. pf., aufhelfen: p. komu, Mur.
  83. podpomọ̑č, f. die Aufhilfe, die Nachhilfe, Mur., Cig.; — die Beihilfe, Štrek.; — die Vorschubleistung, Cig., DZ.; p. dajati, Vorschub leisten, DZ.
  84. podpomóči, -mǫ́rem, vb. pf. aufhelfen, Z.
  85. pòdpomočník, m. der Untergehilfe, Jan. (H.).
  86. podpǫ̑na, f. die Hypotenuse ( math.), Jan., Cig. (T.), C.; — češ.
  87. podpǫ̑nəc, -nca, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Klanec, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  88. podpǫ̑pje, n. der Unterleib, Cig. (T.); — stsl.
  89. podpǫ̑tje, n. die tieferen Stellen neben einem Wege, Jan. (Slovn.).
  90. podpovẹdáč, m. der Souffleur, Cig.; — polj.
  91. podpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. soufflieren, Cig.; — polj.
  92. pòdpoveljník, m. der Unterbefehlshaber, Cig., nk.
  93. podpustíti, -ím, vb. pf. darunter kommen lassen, zulassen, Z.; belegen lassen: p. biku kravo, vzhŠt.- C.; = p. kravo pod junca, jvzhŠt.; p. tele (da sesa [ziza]), vzhŠt., C.; — brana zrnje podpusti (bringt unter die Erde), Danj. (Posv. p.).
  94. podpúščati, -am, vb. impf. ad podpustiti; 1) darunter kommen lassen: kravo biku p., vzhŠt.- C.; kravo pod junca p., jvzhŠt.; zulassen: krava tele podpušča, Z.; — 2) = odpuščati: p. dolge, Meg.
  95. podsàd, -sáda, m. 1) = nasad, zum Dreschen ausgelegte Garben, C.; — 2) = leglo, das Geheck, die Hecke, Cig.; — 3) = podsed 2), der Erdfall, Jan. (H.).
  96. podsȃd, f. 1) bei Zimmerleuten der unterste Balken, die Sohle, V.-Cig.; — 2) das Pflughaupt, V.-Cig., Svet. (Rok.); železna podsad pri železnem oralu, Nov.
  97. podsȃdən, -dna, adj. Pflughaupt-: podsadno lice, die untere Fläche am Pflughaupt, V.-Cig.
  98. podsadíti, -ím, vb. pf. 1) (Eier zum Brüten) unterlegen, Jan. (H.); — 2) = podstaviti, (ein Schneidewerkzeug) stählen, Jan. (H.).
  99. podsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. untermähen, Cig.
  100. podsę́či, podsę́žem, vb. pf. darunter greifen, V.-Cig.; kuharica podseže pod kurjo kožo, predno budla, Kr.; p. meso in z drugim mašenjem napolniti (= budlati), Vod. (Izb. sp.).

   79.801 79.901 80.001 80.101 80.201 80.301 80.401 80.501 80.601 80.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA