Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (80.297-80.396)

  1. podpečátiti, -ȃtim, vb. pf. sein Siegel darunter drücken, untersiegeln: p. kaj, Cig., DZ.; list spisati in p., Škrinj.
  2. podpečatováti, -ȗjem, vb. impf. ad podpečatiti, Cig.
  3. podpę̑čək, -čka, m. der Raum unter dem Ofen, M., Dol.
  4. podpéči, -péčem, vb. pf. unterbacken, Cig.; — gehörig backen, Z.
  5. podpę̑čka, f. p. v terilnici, der Leindörrofen, vzhŠt.- C.
  6. podpę̑čnik, m. neka ptica, ki v skalovju živi, C.
  7. podpę́ga, f. = 2. pega, das Bogengerüst für Wölbungen, Z.; — der Pfeiler bei langen Brücken, Rib.- Mik.
  8. podpəhníti, -páhnem, vb. pf. darunter stoßen, Z.; darunter einschieben, C.; — unterlegen: p. sod, Z.
  9. podpẹ́kati, -pẹ̑kam, vb. impf. ad podpeči, Z.
  10. podpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad podpeti; unterspannen, Cig., M.
  11. podpepełník, m. ein unter der Glut gebackener Kuchen, Cig., Jan., M., Ravn.
  12. podpepełnják, m. = podpepelnik, C.
  13. podpę̑sica, f. naprava v ptičjo lov: nad jamico, potreseno s kakim zobanjem, nastavljena skril, s klinom zelo rahlo podprta, Solkan- Erj. (Torb.).
  14. podpéta, f. das Fußblatt (von der Fußsohle bis zu der Ferse), Cig.
  15. podpetəčnják, m. der Schuhabsatznagel, C.
  16. podpę̑tək, -tka, m. der Schuhabsatz, Z.
  17. podpę́ti, -pnèm, vb. pf. unterspannen, Cig., M.
  18. podpę̑tnica, f. der Absatz (an einem Schuh oder Stiefel), Mur., Cig.
  19. podpę̑tnik, m. 1) der Stiefel- oder Schuhabsatz, Cig., Zora, Stopiče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) = podnožišče, der Fußpunkt (Nadir), Cig., Jan., C.
  20. podpetnják, m. ein Lederfleck zur Bildung des Schuhabsatzes, Cig.
  21. podpı̑čje, n. der Strichpunkt, Jan., Cig. (T.), nk.
  22. podpìh, -píha, m. die Aufwiegelung, Cig.; die Hetzerei, C.
  23. podpiháč, m. der Aufwiegler, C.
  24. podpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen anfachen; ogenj p., das Feuer durch Blasen verstärken, aufblasen, Cig.; Juri zakuri, Miha podpiha, jvzhŠt.; — p. prepir, einen Streit zuschüren, Cig.; — 2) p. koga, jemanden aufhetzen, aufreizen, aufwiegeln.
  25. podpihávati, -am, vb. impf. = podpihovati: aufhetzen, Navr. (Let.).
  26. podpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. aufhetzen; — p. koga, jemandem etwas ins Ohr blasen und ihn dadurch aufstacheln, Cig.
  27. podpihováłən, -łna, adj. aufwiegelnd, aufreizend, Cig., Jan.
  28. podpihovȃnje, n. 1) das Unterblasen; — 2) das Aufwiegeln; — das Ohrenblasen.
  29. podpihováti, -ȗjem, vb. impf. ad podpihati, podpihniti; 1) unterblasen; — ogenj p., schüren ( fig.), Cig., Jan.; — 2) p. koga, aufhetzen; jemandem etwas in die Ohren blasen, Cig.
  30. podpihovȃvəc, -vca, m. der Hetzer, der Aufwiegler; — der Ohrenbläser, Cig., Jan.
  31. podpihovȃvka, f. die Hetzerin, die Aufwieglerin; — die Ohrenbläserin, Cig.
  32. podpihovȃvstvọ, n. das Hetzerthum; — die Ohrenbläserei, Cig.
  33. podpíliti, -pı̑lim, vb. pf. unterfeilen, Cig.
  34. podpìs, -písa, m. die Unterschrift; svojeročni (lastnoročni) p., die eigenhändige Unterschrift; nasprotni p., die Contrasignatur, Cig.
  35. podpísanəc, -nca, m. der Unterzeichnete, Cig., Jan., DZ., nk.
  36. podpísanica, f. = podpisanka, Jan.
  37. podpísanka, f. die Unterzeichnete, nk.
  38. podpísati, -šem, vb. pf. unterschreiben, unterzeichnen; p. pismo, povelje; p. se, seinen Namen unterschreiben; p. se na pismo, eine Urkunde unterfertigen.
  39. podpı̑səc, -sca, m. = podpisnik, Mur., Cig., Jan.
  40. podpı̑sək, -ska, m. die Unterschrift, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad).
  41. podpísən, -sna, adj. Unterschrifts-: podpı̑sna znamka, das Monogramm, Jan.
  42. podpı̑snik, m. der Unterzeichner, Cig., Jan.
  43. podpisovȃnje, n. das Unterschreiben, das Unterzeichnen.
  44. podpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad podpisati; unterschreiben; p. se, den (die) Namen unterfertigen.
  45. podpisovȃvəc, -vca, m. der Unterzeichner; der Firmaführer, Cig.
  46. podpíti se, -píjem se, vb. pf. = napiti se, Vrt.
  47. podpláčati, -am, vb. pf. = podkupiti, Cig.
  48. podplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podplačati, Cig.
  49. podplàt, -pláta, m. 1) die Fußsohle; — 2) die Sohle (der unterste Theil des Schuhes); nove podplate dejati na škornje, die Stiefel neu besohlen; notranji p., die Brandsohle, Cig., Jan., C.; podplate pokazati, zu fliehen anfangen, Levst. (Zb. sp.); — 3) etwas Sohlenartiges: dva podplata iz testa storiti, Vod. (Izb. sp.); — tudi pódplat, -pláta, vzhŠt.
  50. podplátast, adj. sohlenartig (lederhart), Cig.
  51. podplátən, -tna, adj. Sohlen-: podplȃtnọ usnje, das Sohlenleder, Cig.
  52. podplatína, f. das Sohlenleder, M.
  53. podplátiti, -plȃtim, vb. impf. besohlen, Cig.; prim. opodplatiti.
  54. podplȃtje, n. das Sohlenleder, Cig.
  55. podplȃtnik, m. das Sohlenleder, Cig.
  56. podplatovína, f. das Sohlenleder, das Schwerleder, Cig.
  57. podplavíti, -ím, vb. pf. unterschwemmen, Cig.
  58. podplę̑čje, n. die Spannrippe, das Rippenstück gleich vorne am Kamme, Cig.
  59. podplę̑čnica, f. žila p., die Kegelader, Cig.
  60. podplę̑čnik, m. = podplečje, Cig.
  61. podplésti, -plétem, vb. pf. 1) unterflechten; p. koš, (ki je spodaj raztrgan), jvzhŠt.; — 2) unterstricken: nogavice p., Vrt.
  62. podplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad podplesti; unterflechten.
  63. podplǫ́dən, -dna, adj. hypogynisch ( bot.), Cig., Tuš. (B.).
  64. podplotíti, -ím, vb. pf. (ein Ufer) durch ein Flechtwerk (eine Krippe) schützen, Cig.
  65. podplúti, (-plóvem), -plújem, vb. pf. unterlaufen ( v. Blut), Ravn.- M.; kri podpluje, Mik.; = podpluje, Savinska dol.; ako se kdo uščane, podpluje, Podkrnci- Erj. (Torb.); — podpluta kri, Cig., Mik.; — podplut, mit Blut unterlaufen, Jan., Svet. (Rok.), Gor.; podplute oči, Zv.
  66. podplúžən, -žna, adj. unter dem Pfluge befindlich, Cig.
  67. podplúžiti, -plȗžim, vb. pf. = podorati, Cig.
  68. pǫ́dpoda, f. die Wachtel, C.
  69. podpodáča, f. die Wachtel, BlKr.
  70. podpodák, m. die Wachtel, C., Solkan- Erj. (Torb.).
  71. podpodȃnka, f. die Wachtel, Ip.- Erj. (Torb.).
  72. podpodȃnkati, -am, vb. impf. schlagen ( v. der Wachtel), vzhŠt.
  73. podpodíca, f. die Wachtel, Bolc- Erj. (Torb.).
  74. podpodík, m. die Wachtel, C.
  75. podpogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad podpogniti; unterbiegen, Cig.
  76. podpógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. unterbiegen, Cig.
  77. podpọ̑lje, n. die Gegend unter dem Felde, C.
  78. pòdpołkǫ́vnik, m. der Oberstlieutenant, C., nk.
  79. podpołnı̑təv, -tve, f. die Ergänzung, Levst. (Močv.).
  80. podpółniti, -im, vb. pf. ergänzen, completieren, C., LjZv.
  81. podpółnọ, * adv. = podpolnoma, LjZv.
  82. podpȏłnoma, adv. = popolnoma, Habd.- Mik.
  83. podpolovíčən, -čna, adj. nicht die Hälfte erreichend: podpolovična večina glasov, die relative Stimmenmehrheit, nk.
  84. podpółzniti se, -pȏłznem se, vb. pf. ausgleiten, Dalm.; — prim. izpodpolzniti.
  85. podpomáganje, n. die Unterstützung, Mur.; — die Vorschubleistung, Cig.
  86. podpomágati, -am, vb. impf. ad podpomoči, tudi vb. pf., aufhelfen: p. komu, Mur.
  87. podpomọ̑č, f. die Aufhilfe, die Nachhilfe, Mur., Cig.; — die Beihilfe, Štrek.; — die Vorschubleistung, Cig., DZ.; p. dajati, Vorschub leisten, DZ.
  88. podpomóči, -mǫ́rem, vb. pf. aufhelfen, Z.
  89. pòdpomočník, m. der Untergehilfe, Jan. (H.).
  90. podpǫ̑na, f. die Hypotenuse ( math.), Jan., Cig. (T.), C.; — češ.
  91. podpǫ̑nəc, -nca, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Klanec, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  92. podpǫ̑pje, n. der Unterleib, Cig. (T.); — stsl.
  93. podpǫ̑tje, n. die tieferen Stellen neben einem Wege, Jan. (Slovn.).
  94. podpovẹdáč, m. der Souffleur, Cig.; — polj.
  95. podpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. soufflieren, Cig.; — polj.
  96. pòdpoveljník, m. der Unterbefehlshaber, Cig., nk.
  97. podpustíti, -ím, vb. pf. darunter kommen lassen, zulassen, Z.; belegen lassen: p. biku kravo, vzhŠt.- C.; = p. kravo pod junca, jvzhŠt.; p. tele (da sesa [ziza]), vzhŠt., C.; — brana zrnje podpusti (bringt unter die Erde), Danj. (Posv. p.).
  98. podpúščati, -am, vb. impf. ad podpustiti; 1) darunter kommen lassen: kravo biku p., vzhŠt.- C.; kravo pod junca p., jvzhŠt.; zulassen: krava tele podpušča, Z.; — 2) = odpuščati: p. dolge, Meg.
  99. podsàd, -sáda, m. 1) = nasad, zum Dreschen ausgelegte Garben, C.; — 2) = leglo, das Geheck, die Hecke, Cig.; — 3) = podsed 2), der Erdfall, Jan. (H.).
  100. podsȃd, f. 1) bei Zimmerleuten der unterste Balken, die Sohle, V.-Cig.; — 2) das Pflughaupt, V.-Cig., Svet. (Rok.); železna podsad pri železnem oralu, Nov.

   79.797 79.897 79.997 80.097 80.197 80.297 80.397 80.497 80.597 80.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA