Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (8.001-8.100)

  1. diktātorstvọ, n. die Dictatur, Cig.
  2. diktatūra, f. die Dictatur.
  3. dimȃra, f. = dima, Cig.
  4. dīmetər, -tra, m. dvo- ali četverostopen verz, der Dimeter, Cig. (T.).
  5. dı̑mničar, -rja, m. = dimnikar, Levst. (Nauk).
  6. dı̑mničarstvọ, n. = dimnikarstvo, Levst. (Nauk).
  7. dı̑mnikar, -rja, m. der Kaminfeger.
  8. dı̑mnikarski, adj. Kaminfeger-.
  9. dı̑mnikarstvọ, n. das Kaminfegergewerbe.
  10. dı̑mnikarščina, f. der Kaminfegerlohn, Cig.
  11. diplár, -rja, m. = diplaš, Cig.
  12. dı̑r, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče- Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.
  13. díra, f. die Getreidedarre, Dol.; — prim. 2. dera.
  14. diráča, f. = derača, derak, C.
  15. dı̑rati, -am, vb. impf. ad dirniti; afficieren, reizen, C.; to me ne dira, das kümmert mich nicht, Z.; — hs.
  16. dı̑rək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.
  17. dirékcija, * f. die Direction, Cig., nk.
  18. dirēktor, -rja, m. der Director; — prim. ravnatelj.
  19. direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
  20. dirindàj, -ája, m. = direndaj.
  21. dírja, f. der Trab, Mur.
  22. dirjáč, m. der Renner, nk.
  23. dirjalíšče, n. der Rennplatz, Cig., Jan.
  24. dirjȃłnica, f. die Rennbahn, Cig.
  25. dírjanje, n. das Rennen; der Trab: v d. goniti, im Trab fahren, Levst. (Nauk).
  26. dirjástiti, -im, vb. impf. ungestüm rennen.
  27. dírjati, -am, vb. impf. 1) rennen; V šotorje dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog, Npes.-K.; Pegam dirja jadrno, Npes.-K.; dirjaje, in vollem Laufe; — traben, Mur., Cig.; — 2) rennen lassen: Konjič pravi: Dirjaj mene, Npes.-K.
  28. dirjȃva, f. das Rennen, M.
  29. dírjavəc, -vca, m. der Renner, der Traber, Cig.
  30. dírjavən, -vna, adj. dirjavna žival, das Laufthier, Šol.
  31. dirjíhati, -am, vb. impf. rennen: prasič jo ubere črez njive in dirjiha, Jurč.
  32. dı̑rka, f. das Wettrennen, nk.
  33. dírniti, dı̑rnem, vb. pf. rühren, afficieren, nk.; — hs.
  34. diskrazı̑ja, f. fehlerhafte Mischung der Körpersäfte, die Dyskrasie, Cig.
  35. dišȃvar, -rja, m. der Parfumeur, Cig., Jan., C.; — der Gewürzhändler, Cig., Jan., Škrinj.
  36. dišavárnica, f. die Parfum-, Gewürz-, Drogueriewarenhandlung, Cig., DZ.
  37. dišavı̑nar, -rja, m. der Parfumeur, Jan.
  38. dišę̑činar, m. = dišavar, V.-Cig., Jan.
  39. ditirāmb, m. navdušen slavospev, der Dithyrambus.
  40. divizijonár, -rja, m. der Divisionär, Jan.
  41. divīzor, -rja, m. der Divisor ( math.), Cig., Cel. (Ar.); — prim. delitelj.
  42. divjı̑nar, -rja, m. der Wildbrethändler, Cig.
  43. dljèr, adv. = dlje, C., Met., Mik., Dol.
  44. dnár, -rja, m., pogl. denar.
  45. dnevnı̑nar, -rja, m. der Diurnist, Cig.
  46. dnı̑nar, -rja, m. der Tagwerker, der Taglöhner, Mur., Cig., Jan., nk.; berači po dvojači, dninarji po goldinarji, Z.
  47. dobȃrati, -am, vb. pf. = dovprašati, Mur.
  48. dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik ( phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.- Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.- C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.
  49. dobı̑čkar, -rja, m. der Gewinnsüchtige, der Speculant, Z., Cig.; posvariti dobičkarja, Navr. (Kop. sp.).
  50. dobičkarı̑ja, f. gewinnsüchtiges Gebaren, die Speculation, Cig., Jan., nk.
  51. dobičkáriti, -ȃrim, vb. impf. Gewinn suchen, gewinnsüchtig handeln, Cig., Zora.
  52. dóbra, f. zgodnja, sladka, debela, rumena hruška, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  53. dobránati, -am, vb. pf. mit dem Eggen fertig werden, Cig.
  54. dobráti, -bérem, vb. pf. 1) die Weinlese beenden; Z.; dobrali smo, jvzhŠt.; — 2) zuende lesen, Cig.; — 3) zu dem Gesammelten das Fehlende hinzusammeln, Cig.
  55. dobrȃva, f. die Waldung, Mur., Met.; der Hain, Guts., Cig., Jan.; po vseh dobravah in na vseh planinah, Dalm.; nagrabijo si v bukovju listja — skrivaj, kajti dobrava ni njihova, LjZv.; Na robu sed'va Vrh dobrav, Vod. (Pes.).
  56. dobrȃvəc, -vca, m. der Bewohner eines waldigen Gebirges, Cig.
  57. dobrȃvən, -vna, adj. Wald-, Jarn., M.
  58. dobrȃvka, f. 1) die Bewohnerin eines waldigen Gebirges, Cig.; — 2) der Ackergünsel (ajuga chamaepitys), Medv. (Rok.).
  59. dǫ̑brc, (dobrəc), -brca, m. der Apfelbaum, der gute Früchte trägt, Valj. (Rad).
  60. dobŕci, m. pl. die Masern, V.-Cig., BlKr., jvzhŠt., Dol.
  61. dobŕčast, adj. = dobrčav, M.
  62. dobŕčav, adj. mit Masern behaftet, BlKr.
  63. dǫ́brčək, -čka, adj. ziemlich tüchtig, ziemlich groß: d. deček, Kras; dobrčko, ziemlich viel, Mik.; dal mi je dobrčko žita, Kras.
  64. dobrę́nčati, -ím, vb. pf. 1) summend gelangen; — 2) summen, Cig.
  65. dobrésti, -brédem, vb. pf. watend gelangen.
  66. dobrẹ́ti, -ím, vb. impf. wohl bekommen, behagen, Cig.; zrak mi tu dobri, Svet. (Rok.); kar komu dobri, Levst. (Zb. sp.).
  67. dȏbrež, m. neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  68. dobrı̑čnik, m. gutmüthiger Mensch, Raič ( Let.), SlN.
  69. dobríhati, -am, vb. impf. begütigen, Cig., Jan.; — d. se s kom, mit jemandem sich befreunden, versöhnen, Cig., C.
  70. dobríka, f. der Schlingbaum (viburnum lantana), Št.- C.; = hudika, C. ( Vest. I. 5.).
  71. dobrikáč, m. der Schmeichler, nk.
  72. dobríkanje, n. das Schmeicheln, Jan., nk.
  73. dobríkati, -am, vb. impf. d. koga, begütigen, Cig., C.; — d. se, freundlich thun; d. se komu, jemandem schmeicheln, Cig., Jan., nk.
  74. dobríkav, adj. schmeichlerisch, Jan.; d. razgovor, Zora; d. človek, Vrt.; sladek dobrikav glas, Str.
  75. dobríkavəc, -vca, m. der Schmeichler, Jan., nk.
  76. dobríkovina, f. = dobrika, Jan.
  77. dobrína, f. 1) die gute Qualität, Mur.; d. sena, DZ.; — die Güte, die Gutartigkeit, Cig.; — die Tugend, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Gut, Jan., C.; sezajmo po nebeških dobrinah, Cv.
  78. dobríti, -ím, vb. impf. = dobreti, Jan., Vrt.
  79. dóbrọ, n. das Gut, pl. dobra, die Güter, Jan., Cig. (T.), C., nk.; (po nem.).
  80. dobrǫ̑ča, f. die gute Qualität, vzhŠt.
  81. dobročinı̑telj, m. der Wohlthäter, Prip.- Mik., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  82. dobročı̑nstvọ, n. eine gute That, Zora, kajk.- Valj. (Rad).
  83. dobrodẹ̑jəc, -jca, m. der Wohlthäter, Bes.
  84. dobrodẹ́jən, -jna, adj. wohlthuend, wohlthätig, ersprießlich, Jan., nk.
  85. dobrodẹ̑łəc, -łca, m. der Wohlthäter: Bog, največi d., Cv.
  86. dobrodẹ́łən, -łna, adj. wohlthätig, Mur., Cig., Jan.; za dobrodelne namene, zu wohlthätigen Zwecken, nk.
  87. dobrodẹ̑łnica, f. die Wohlthäterin, Mur., Jan.
  88. dobrodẹ̑łnik, m. kdor dobra dela zvršuje, Krelj; der Wohlthäter, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  89. dobrodẹ́łnost, f. die Wohlthätigkeit, Mur., Cig., Jan.; d. starega Tobije, Ravn.
  90. dobrodȏjnica, f. eine gut melkende Kuh, C.
  91. dobrodȏšlica, f. die Bewillkommung, Zora; bil je obed na dobrodošlico, v čast mojega prihoda, Jurč.; — der Willkommtrunk, der Willkommbecher, Jan.; dobrodošlico piti, zum Willkommen den Becher leeren: izpil sem dobrodošlico, katero mi je hišni gospodar prinesel na okrožniku s ključem od kleti, Jurč.
  92. dobrodȗšəc, -šca, m. gutmüthiger Mensch, Danj.- M.
  93. dobrodúšən, -šna, adj. gutmüthig, gemüthlich, Jan., Cig. (T.).
  94. dobrodúšnost, f. die Gutmüthigkeit, die Gemüthlichkeit, Jan., Cig. (T.).
  95. dobroglȃsnik, m. der Glücksbote, Cig.
  96. dobroglàv, -gláva, adj. talentiert, C., Bes.
  97. dobrohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  98. dobrohǫ̑tnica, f. die Gönnerin, Cig.
  99. dobrohǫ̑tnik, m. der Gönner, Cig., Jan.
  100. dobrohǫ́tnost, f. das Wohlwollen, die Wohlgewogenheit, Mur., Cig., Jan., nk.

   7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101 8.201 8.301 8.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA