Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (79.897-79.996)

  1. podklásti, -kládem, vb. pf. unterlegen, Mur.; — (ein Kleid) futtern, C., M.
  2. podklẹjíti, -ím, vb. pf. unterleimen, Cig.
  3. podklẹ́stiti, -im, vb. pf. p. drevo, die unteren Äste des Baumes abhauen, Cig.
  4. podklẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podklestiti, (-stovati) Cig.
  5. podklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. unterbiegen, M.
  6. podklǫ̑pje, n. der Raum unter der Bank o. unter den Bänken, Mur., Z.
  7. podkolẹníca, f. die Kniekehle, die Kniebeuge, C.
  8. podkolẹník, m. = podkolenica, Cig., Jan.
  9. podkolẹnják, m. = podkolenica, C.
  10. podkolẹ́nọ, n. = podkolenica, C.; nosili so hlače do podkolen, Zora.
  11. podkolẹ́nski, adj. zur Kniekehle gehörig: podkolenska odvodnica, die Kniekehlenschlagader, Cig.
  12. podkolę́sən, -sna, adj. unter dem Rade befindlich: podkolę̑sna voda, unterschlägiges Wasser, Cig.; podkolesna jama, die Radgrube, Cig.
  13. podkolíšče, n. das Gerüst, worauf ein Rad liegt, der Radstuhl, Cig.
  14. podkǫ̑lje, n. = podkolišče, DZkr.
  15. podkomọ̑łčnica, f. das Ellbogenbein, Cig., Jan.
  16. pòdkōnzul, m. der Viceconsul, DZ.
  17. podkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Mur.; — die Mine, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.); podkope delati, Minen graben, Cig.; p. podžgati, eine Mine springen lassen, Cig.; nasprotni p., die Contramine, Cig.; — der Unterbau in einem Bergwerke, Cig., Jan.; — 2) die Minierspinne (cteniza caementaria), Erj. (Z.).
  18. podkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) untergraben, unterwühlen, unterminieren; unterbauen ( mont.), Jan. (H.); unterwaschen: voda je breg podkopala, Cig.; — p. občni red, die öffentliche Ordnung aufwühlen, Cig.; — vereiteln, Jan.; — 2) p. gnoj, den Dünger durch Graben unter die Erde bringen, Ravn. (Abc.).
  19. podkopávati, -am, vb. impf. = podkopovati.
  20. podkópən, -pna, adj. Minen-, Cig. (T.).
  21. podkǫ̑pnik, m. der Minengräber, der Sappeur, Cig., Jan.
  22. podkopováłən, -łna, adj. destructiv, Cig.
  23. podkopováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkopati; untergraben; zidovje p.; voda skale podkopuje in drevesa, Preš.; — p. javni red, nk.
  24. podkopovȃvəc, -vca, m. der Mineur, Jan. (H.).
  25. podkopoznȃnstvọ, n. die Minierkunde, Jan. (H.).
  26. podkǫ̑pstvọ, n. das Minierwesen, die Minierkunde, Jan.
  27. podkosíti, -ím, vb. pf. untermähen, Cig.; — žito p., das Getreide abschneiden, bevor es in Halme schießt, es schröpfen, Mur., Cig., Jan.
  28. podkóšati, -am, vb. pf. aufschürzen, C.; p. si kiklo, jvzhŠt.; p. se, sich das Kleid aufschürzen, C., vzhŠt.
  29. podkošiti, -im, vb. pf. = podkošati, vzhŠt.- C.
  30. podkošniti, -nem, vb. pf. = podkošati, C.
  31. podkǫ̑šnja, f. das Schröpfen (des Getreides), die Schröpfe, Cig., Jan.
  32. podkòv, -kóva, m. der Hufbeschlag, Mur., Cig.
  33. pódkov, -kóvi, f. 1) = podkova, Ravn.- Valj. (Rad); tudi podkȏv, Idrija; — 2) konjska p., der Hufeisenklee (hippocrepis), Cig.
  34. podkọ̑va, f. das Hufeisen, Mur., kajk.- Valj. (Rad), Dol., jvzhŠt.
  35. podkováč, m. der Hufschmied, Z., Danj.- Mik.
  36. podkováłən, -łna, adj. = podkoven, DZ.
  37. podkovȃłnica, f. 1) die Hufschmiede, DZ.; — 2) die Beschlagbrücke, DZ.
  38. podkoválọ, n. das Hufeisen: 'Majo pa za podkovala Stare klinje in kresala, Št.- Kres.
  39. podkovánəc, -nca, m. eine Art Gürtel, C.
  40. podkovȃnje, n. der Hufbeschlag.
  41. podkọ̑vast, adj. hufeisenförmig; p. oblok, ein Hufeisenbogen, Cig. (T.).
  42. podkováti, -kújem, vb. pf. beschlagen: konja p.; črevlje p., die Stiefel beeisen; — prošnjo dobro p., das Gesuch gut belegen, C.; dobro podkovan, gut instruiert, unterrichtet.
  43. podkovȃvski, adj. p. obrt, das Hufschmiedgewerbe, DZ.
  44. podkovȃvstvọ, n. der Hufbeschlag: kurs o podkovalstvu, DZ.
  45. pódkovca, f. dem. podkov; ein kleines Hufeisen, Valj. (Rad).
  46. podkọ̑včnik, m. der Hufeisennagel, Notr.
  47. podkóvən, -vna, adj. Hufbeschlags-: podkǫ̑vni uk, podkovna učilnica, DZ.; podkovni kovač, der Hufschmied, Levst. (Podk.).
  48. podkọ̑vica, f. dem. podkova; 1) ein kleines Hufeisen; — 2) das Absatzeisen an der Beschuhung, Cig., Dol.; — 3) konjska p., die Eselsdistel (onopordon acanthium), Tuš. (R.).
  49. podkovílọ, n. = podkov m., DZ.
  50. podkọ̑vnik, m. der Hufeisennagel, Z.
  51. podkovnják, m. 1) der Hufhammer, Cig.; — 2) die große Hufeisennase (rhinolophus ferrum equinum), Erj. (Ž.).
  52. podkǫ̑vstvọ, n. die Hufbeschlagkunst, C., Levst. (Podk.).
  53. podkǫ́žən, -žna, adj. unter der Haut befindlich; podkǫ̑žni črvi, die Hautwürmer.
  54. podkǫ́žiti se, -im se, vb. pf. fett werden, Št.
  55. podkǫ̑žnik, m. 1) ein Geschwür unter der Haut, Cig., C., BlKr.; — 2) podkožni črv pri govedu, Kr.- Valj. (Rad).
  56. podkǫ̑žnjak, m. 1) = podkožnik 1), C., Valj. (Rad); — 2) der Medina-Fadenwurm (filaria medinensis), Erj. (Ž.).
  57. podkȗh, m. s čimer se sod podkuha, das Verkochwasser, = opara, C.
  58. podkúhati, -kȗham, vb. pf. verkochen: sod p., C.
  59. podkúhavica, f. geronnene Milch, C.
  60. podkȗp, m. die Bestechung, Cig., Jan., M., nk.
  61. podkȗpəc, -pca, m. = podkupnik, Cig.
  62. podkúpən, -pna, adj. bestechlich, Jan., DZ.
  63. podkupílọ, n. der Bestechungslohn, Cig., C.; da se ogibljo darila in podkupila, Levst. (Nauk).
  64. podkupı̑təv, -tve, f. die Bestechung, DZ.
  65. podkúpiti, -im, vb. pf. bestechen; p. koga z denarjem.
  66. podkúpljenəc, -nca, m. der Erkaufte, der Bestochene, Cig., nk.
  67. podkúpljenka, f. die Erkaufte, die Bestochene, nk.
  68. podkupljìv, -íva, adj., Cig., Jan., pogl. podkupen.
  69. podkȗpnik, m. der Erkäufer, der Bestecher, Cig.
  70. podkupnína, f. der Bestechungspreis, Cig.
  71. podkúpnost, f. die Bestechlichkeit, Cig. (T.).
  72. podkupovȃnje, n. das Bestechen.
  73. podkupováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkupiti; bestechen.
  74. podkupovȃvəc, -vca, m. der Bestecher, Cig., Jan.
  75. podkȗpščina, f. das Bestechungsgeld, Cig., C.; desnica polna podkupščine, Burg.
  76. pódkva, f. = podkev.
  77. podlȃdje, n. der Kiel des Schiffes, Cig., Jan.; — češ.
  78. podlȃga, f. 1) = podloga, die Unterlage, Mur., C.; — das Futter (eines Kleides), Cig., Jan.; — die Grundlage, Cig., Jan., nk.; podlago dajoč, grundlegend, Cig. (T.); — die Base ( chem.), Vrtov. (Km. k.); — 2) pódlaga, das Unterlegen, Št.- Jan. (H.).
  79. podlȃganje, n. das Unterlegen.
  80. podlȃgati, -am, vb. impf. ad podložiti; 1) unterlegen; kamenje p. pod kolo; jajca kokoši p., Cig.; — (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — 2) p. pod kaj, unterordnen, Cig. (T.); — 3) p. se, gutstehen, garantieren, C.
  81. podláhət, -hta, m. = podlaket, der Unterarm, Jan.
  82. podlahtı̑, f. pl. der Unterarm, Cig. (T.), C.
  83. podlȃhtnica, f. das Ellbogenbein, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  84. pọ́dlaka, f. das Unterfutter (bei einem Kleide), Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); kožuhovina za podlako, Futterpelze, DZ.; črn plašč, ki je znotraj imel rdečo podlako, Levst. (Zb. sp.); — podlȃka, Mur.
  85. podlákət, -kta, m. der Unterarm, Jan.
  86. podlȃmljati, -am, vb. impf. ad podlomiti; unten brechen, M.
  87. pódlan, m. = jesenski lan, Svet. (Rok.).
  88. pódlan, * f. die flache Hand (als Maß), die Handbreite: dve podlani široko, C.
  89. pódlanca, f. = podlan, ogr.- C.; — ( die Handflächenhälfte, Mur.).
  90. pódlanəc, -nca, m. der Dreschboden, Mur., C.; (podlȃnəc), Celovška ok.
  91. podlȃnica, f. podlanice, Brassen (sparoidei): navadna p., die gemeine Goldbrasse (chrysophris aurata), Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.); — hs.
  92. pódlanka, f. spodnja, mečja in manjša dlaka na živalski koži, das Grundhaar, (morda nam. "podvlanka, podvolnka"), Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som.).
  93. podlȃsci, m. pl. der Gauchbart, der Milchbart, Guts., Mur., Cig., Jan.
  94. podlásica, f. das Wiesel (foetorius vulgaris); velika p., das Hermelin (foetorius ermineus), Erj. (Ž.); = bela p., Frey. (F.).
  95. podlȃsk, m. = podust, der Näsling (chondrostoma nasus), Bistra (ob Ljubljanskem barju)- Erj. (Torb.).
  96. podlȃska, f. = podlasica, Cig.
  97. podlȃske, f. pl. = podlasci, Savinska dol.
  98. podlasníki, m. pl. majhni lasje, zlasti po tilniku, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  99. podlástica, f. = podlasica, Jarn.
  100. podlástovica, f. die Mauerschwalbe, Mariborska ok.- C.

   79.397 79.497 79.597 79.697 79.797 79.897 79.997 80.097 80.197 80.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA