Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (79.801-79.900)

  1. podglobíti, -ím, vb. pf. (den Stollen) unterfahren ( mont.), Cig. (T.); — češ.
  2. podgnáti, -žénem, vb. pf. aufjagen, Z.
  3. podgnésti, -gnétem, vb. pf. unterkneten, Cig.
  4. podgnetúh, m. der Auf- o. Eindringling, Ist.- C.
  5. podgníti, -gníjem, vb. pf. unterfaulen, Cig.
  6. podgnojíti se, -ím se, vb. pf. untereitern, unterschwären, Cig.
  7. podgǫ̑bje, n. das Unterlager der Pilze, das Schwammgewebe (mycelium), Cig. (T.), Tuš. (B.); — češ.
  8. podgózdən, -zdna, adj. unter dem Walde befindlich, Cig.
  9. podgǫ̑zdnica, f. die Kreuzmeise, die Tannenmeise (parus ater), Cig., Frey. (F.).
  10. podhı̑ba, f. die Ironie, Cig. (T.); — stsl.
  11. podhı̑bən, -bna, adj. ironisch, Cig. (T.).
  12. podhíčenje, n. die Unterschiebung, Cig.
  13. podhı̑šje, n. das Souterrain, Levst. (Pril.).
  14. podhítiti, -hı̑tim, vb. pf. unterschieben, Cig., C.
  15. podhlópniti, -hlǫ̑pnem, vb. pf. erschnappen, Cig.
  16. podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.- rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
  17. podhȗjskati, -am, vb. pf., pogl. podhuskati.
  18. podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.- Mik.; pes se podhuli, ogr.- C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; ( nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
  19. podhúljav, adj. diebisch, C.
  20. podhȗljenəc, -nca, m. der Duckmäuser, LjZv.; der Gleißner, Cig.
  21. podhȗlki, m. pl. geschnipfte Sachen, C.
  22. podhȗskati, -am, vb. pf. aufhetzen, Cig.
  23. podhuskováti, -ȗjem, vb. impf. ad podhuskati, aufhetzen, Cig.
  24. podhústiti, -im, vb. pf. aufhetzen, Mur., Cig.
  25. podíčiti se, -dı̑čim se, vb. pf. = pobahati se, Jan. (H.).
  26. podı̑g, m. = povzdigovanje (pri maši), die Wandlung, ogr.- C.
  27. podígniti, -dı̑gnem, vb. pf. = povzdigniti, ogr.- C., Zora.
  28. podíhati, -dı̑ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig athmen, Z.; — 2) = poduhati, ein wenig beriechen, Z., jvzhŠt.
  29. podihávati, -am, vb. impf. beriechen, Volk.
  30. podíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. beriechen, jvzhŠt.
  31. podijakoniti, -im, vb. pf. zum Diakon weihen, Cig.
  32. podíljati, -am, vb. pf. brettern, bedielen, Cig.
  33. podı̑nək, -nka, m. = počitek, mir: ta človek nima nič podinka, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); (morda nam. pothinek, prim. pothiniti).
  34. podíšati, -ím, vb. pf. eine kurze Zeit riechen, beriechen, Cig.; Daj ga (rožmarin) meni, devojčica, Da ga podišim, Npes. ( BlKr.)- Let.
  35. 1. podíti, -ím, vb. impf. jagen, einhertreiben; konje p., die Wagenpferde jagen; živad p., das Geflügel verscheuchen; — p. se, einander jagen o. hetzen, sich tummeln; — p. se, jagen ( intr.), rennen; p. se za sovražnikom.
  36. 2. pǫ́diti, pǫ̑dim, vb. impf. den Boden legen, bodmen, pflastern, ogr.- C.
  37. podı̑vəc, -vca, m. der Verscheucher, Valj. (Rad).
  38. podivjáčenje, n. die Verwilderung, Cig.
  39. podivjáčiti se, -ȃčim se, vb. pf. verwildern, Cig.
  40. podivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden, verwildern, Cig., Jan.
  41. podı̑ž, m. der Jochpolster, Jan., M.
  42. podjámati, -jȃmam, vb. pf. = podkopati, unterminieren, Jan. (H.).
  43. podjámən, -mna, adj. hinterlistig, tückisch, Dict., Krelj.
  44. podjámnost, f. die Hinterlist, die Tücke, Krelj.
  45. podjȃmstvọ, n. die Hinterlist, die Tücke, Krelj.
  46. podjȃnčnjak, m. der weibliche Unterrock, vzhŠt.
  47. podjẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) der Engerling, Cig., Jan.; podjedi, podzemeljski beli črvi, Levst. (Nauk); — 2) = bramor, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kor.- Jarn., Jan., Erj. (Ž.), Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) der einen zu untergraben sucht, der Widersacher, C.; — ni ga podjeda od hudega soseda, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  48. podjẹ́dati, -am, vb. impf. ad podjesti; unterfressen; črv podjeda rastlino; — unterwaschen, unterwühlen: voda podjeda breg; — podjeda se otroku, das Kind wird zwischen den Füßen wund vom Harn, C.
  49. podjẹ́davəc, -vca, m. der Wühler, C.
  50. podjẹ̑dəc, -dca, m. = podjed 2), Kor.- C.
  51. podjẹ̑dica, f. 1) der Wurmfraß, Z.; — 2) = podjed 2), Soška dol.- Erj. (Torb.).
  52. podjèm, -ję́ma, m. der Hebebalken, Jan.
  53. podję̑ma, f. = podjetje, die Unternehmung, C.
  54. podjẹmȃłnik, m. palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu, Koborid- Erj. (Torb.).
  55. podjẹ̑manje, n. das Unternehmen, C.
  56. podjẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad podjeti, Z., C.
  57. podję̑mnik, m. = podjemalnik, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  58. podjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. unterfressen; črv je bučo podjedel, Jap.- Valj. (Rad); ječmen je podjeden, die Wurzeln der Gerste sind abgefressen, Z.; — unterwaschen: voda je breg podjedla; — podjeden otrok, ein Kind, das zwischen den Füßen vom Harn wund ist, C.
  59. podję́tən, -tna, adj. unternehmend, nk.
  60. podję́ti, -jámem, vb. pf. 1) auf sich nehmen, erdulden, erleiden, Kast.; smrt p., ogr.- C.; — 2) unternehmen, Cig. (T.), nk.; obrt p., Levst. (Nauk); — 3) befruchtet werden, trächtig werden: krava je podjela, jvzhŠt.; — 4) einschlagen (beim Nähen), Z.; — = zarobiti, einsäumen, Koborid ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  61. podję́tje, n. die Unternehmung, Levst. (Cest.), nk.
  62. podję̑tnica, f. die Unternehmerin, nk.
  63. podję̑tnik, m. der Unternehmer, Levst. (Pril.), nk.
  64. podję̑tništvọ, n. die Unternehmung (als moralischer Körper): železnocestno p., DZ.
  65. podję́tnost, f. der Unternehmungsgeist, nk.
  66. podjezíčən, -čna, adj. unter der Zunge befindlich, Cig.; podjezı̑čna kost, das Zungenbein, Cig., Jan., Cig. (T.); podjezična žila, die Froschader, Cig.
  67. podjezı̑čnica, f. 1) = podjezična kost, Cig. (T.); — 2) = podjezična žila, Cig.
  68. podjołhníka, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  69. podjǫ̑pič, m. die Weste, Guts.- Cig., Slom.- C.
  70. podkacáti, -ȃm, vb. pf. unterschmieren, Cig.
  71. podkadíti, -ím, vb. pf. unterräuchern; — podkadilo se mu je (pod nos), es hat ihn verdrossen, Svet. (Rok.).
  72. podkȃpanje, n. das Untergraben.
  73. podkȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad podkopati; untergraben, Mur., Dol.- Cig., Jan., SlN., jvzhŠt.
  74. podkȃpnik, m. der Traufstein, Jan. (H.).
  75. podkapnjáča, f. = pod kapom napravljena utica, vzhŠt.
  76. 1. podkȃšati, -am, vb. impf. ad podkositi; untermähen, Cig.; in den Weingärten das Gras mähen oder jäten, Mur., vzhŠt.; — das Getreide vor dem Halmetreiben abschneiden, schröpfen, Mur.- Cig.
  77. 2. podkȃšati, -am, vb. impf. ad podkóšati; aufschürzen, p. se, sich das Kleid aufschürzen, C.
  78. podkȃšavica, f. ženska, katera v vinogradu travo podkaša ali podžinja, C.
  79. podkašȃvkinja, f. = podkašavica, C.
  80. podkȃvanje, n. das Beschlagen: p. konj, DZ.
  81. podkȃvati, -am, vb. impf. ad podkovati; beschlagen: p. konja, Mur., Mik., Vrt., Levst. (Podk.); vole p., LjZv.; p. škornjice, die Stiefel beeisen, Cig.
  82. pódkəv, -kve, f. das Hufeisen; podkev iskre kuje, Preš.
  83. pódkəvca, f. dem. podkev.
  84. podkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter wegschaffen: sneg, gnoj p., C.
  85. podklàd, -kláda, m. die Unterlage, C.; — poprečni podkladi, die Bahnschwellen, DZ.; — die Schabracke, Vrt.
  86. podklȃda, f. die Unterlage; — = gantar (v kleti), der Lagerbaum, M.; — der Untersatz am Bienenstock, C.; — das Kleiderfutter, C., Z., DZ.; — die Grundlage, Jan., C.
  87. podkladáč, m. der Unterleger, Jan. (H.).
  88. podklȃdanje, n. das Unterlegen.
  89. podklȃdati, -am, vb. impf. ad podklasti; = podlagati, unterlegen; (ein Kleid) ausfuttern, Jan.; — unterschieben, Jan. (H.).
  90. podklȃdba, f. = 2. podmena, Cig.
  91. podklȃdək, -dka, m. die Unterlage, Jan.; — der Polster, Cig., Nov.- C.
  92. podkládən, -dna, adj. Grund-, C.; podklȃdni kamen, der Grundstein, ZgD.
  93. podklȃdica, f. dem. podklada; eine kleine Unterlage.
  94. podklȃdje, n. die Lagerbäume (im Keller), Cig.
  95. podklȃdnik, m. neka vrsta čebelnih panjev, Levst. (Beč.).
  96. podklȃnjati, -am, vb. impf. ad podkloniti, M.
  97. podklásti, -kládem, vb. pf. unterlegen, Mur.; — (ein Kleid) futtern, C., M.
  98. podklẹjíti, -ím, vb. pf. unterleimen, Cig.
  99. podklẹ́stiti, -im, vb. pf. p. drevo, die unteren Äste des Baumes abhauen, Cig.
  100. podklẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podklestiti, (-stovati) Cig.

   79.301 79.401 79.501 79.601 79.701 79.801 79.901 80.001 80.101 80.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA