r (79.697-79.796)

79697. podbȗd, m. der Impuls, Cig.
79698. podbȗda, f. die Erbauung ( fig.), Jan.
79699. podbȗdba, f. die Ermuthigung, Cig.
79700. podbȗdək, -dka, m. die Aneiferung, Cig.
79701. podbúdən, -dna, adj. aneifernd, erbaulich, Cig., Jan.
79702. podbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, aneifern, Mur., Cig., Jan.
79703. podbudljìv, -íva, adj. aneifernd, Z.; erbaulich, C.
79704. podbȗdnik, m. der Aneiferer, Cig.
79705. podbȗja, f. = podbudba, Z.
79706. podbújati, -am, vb. impf. ad podbuditi; aufmuntern, aneifern, Mur., Cig.
79707. podcẹ́stən, -stna, adj. unter der Straße befindlich: podcẹ̑stne sopotnice = podrovi, die Straßencanäle, Levst. (Cest.).
79708. podcẹ́viti, -im, vb. pf. drainieren: p. zemljišče, h. t.- Cig. (T.).
79709. podcvítati, -am, vb. impf. unten nachblühen, Z.
79710. pòdčȃstnik, m. der Unterofficier, Jan., nk.
79711. podčȃšnica, f. der Credenzteller, Cig.
79712. podčȇlje, * n. der Kopfschild der Insecten, h. t.- Cig. (T.).
79713. podčę̑pica, f. = podčepina, C.
79714. podčę̑pina, f. die Flüssigkeit, die beim Zapfen oder aus dem Hahne abtropft, der Tropfwein, das Tropfbier, Cig., Jan., Dol., BlKr.
79715. podčę̑pnica, f. = podčepina, Cig., Jan.
79716. podčę̑pnja, f. = podčepina, Meg.
79717. podčésati, -čę́šem, vb. pf. unterkämmen, Cig.
79718. podčesávati, -am, vb. impf. ad podčesati, Cig.
79719. podčíniti, -čı̑nim, vb. pf. unterordnen, Cig. (T.), C., SlN., DZ.; — rus.
79720. pòddẹ̑dič, m. der Nacherbe, Cig.
79721. pòddẹ̑dnica, f. die Nacherbin, Cig.
79722. pòddẹ̑dnik, m. = poddedič, Cig.
79723. poddẹjáti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. darunter legen, unterlegen.
79724. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
79725. poddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. (die Stiefel) vorschuhen, Mur., Cig., Jan., Met., Dol., Gor., Poh.; — piše se tudi: podelati.
79726. poddẹ̑łəc, -łca, m. das Pflugrädergestell, C.; — prim. poddel 3).
79727. poddẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung, C.
79728. poddẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad poddelati; vorschuhen, Cig.
79729. pòddesę̑tnik, m. 1) der Gefreite, Jan., DZ.; — 2) der Unterzehenter, V.-Cig.
79730. pòddijákon, m. der Unterdiakon, Jan.
79731. poddǫ̑bnik, m. neka goba, C.
79732. pòddołžník, m. der Nachschuldner, Cig.
79733. poddúplọ, n. das untere Ofenloch, C.
79734. poddvígati, -dvı̑gam, vb. impf. ad poddvigniti; ule p., die Bienenstöcke aufkippen, Cig.
79735. poddvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. ul p., einen Bienenstock aufkippen, Cig.
79736. podebelíti se, -ím se, vb. pf. dicker oder fetter werden, Cig.
79737. podẹ́diti, -dẹ̑dim, vb. pf. = podedovati, erben, Z., Zora.
79738. podẹ̑dnik, m. = dedič, der Erbe, Vrt.
79739. podẹ̑dovanje, n. das Erben, nk.
79740. podẹ̑dovanjski, adj. Beerbungs-: vzajemno podedovanjsko društvo, nk.
79741. podẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. erben, ererben, Cig., Jan., nk.
79742. podəgáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig fortstoßen, Z.
79743. podę̑gmati se, -am se, vb. pf. ein wenig zanken, vzhŠt.- C.
79744. podəhníti, -dáhnem, vb. pf. = podihniti, C.
79745. podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.
79746. pódẹł, -ẹ́la, m., pogl. poddel.
79747. pǫ́dəł, -dla, adj. gemein, (moralisch) niedrig, Cig. (T.), nk.; — rus., češ.
79748. podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken ( fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
79749. podẹlȃva, f. die Verarbeitung, Cig., Jan.
79750. podẹlávati, -am, vb. impf. ad podelati; verarbeiten; železo v zlitke p. (zainen), Cig.; — snope p., die Garben in die Harfe hängen, Notr.
79751. podẹlȃvka, f. die Hammerhütte, V.-Cig.
79752. podẹ̑łba, f. 1) die Vertheilung: p. toplote, Cig. (T.); — p. krožnice, die Kreistheilung, Cig. (T.); — 2) die Ertheilung, C.
79753. 1. podẹ̑łək, -łka, m. die Nacharbeit, Cig.
79754. 2. podẹ̑łək, -łka, m. 1) die Eintheilung, C.; — 2) die Ertheilung, die Mittheilung, C.; die Spende, Cig., Jan.
79755. podẹlę́žiti se, -ę̑žim se, vb. pf. = udeležiti se, Burg.
79756. podẹlı̑tən, -tna, adj. = podelitvən, Cig.
79757. podẹlı̑təv, -tve, f. die Verleihung, Cig., Jan., nk.; p. službe, privilegija, Cig.; — die Mittheilung: p. toplote, Sen. (Fiz.); — die Ausspendung, die Verabreichung, Cig., Jan.
79758. podẹlíti, -ím, vb. pf. 1) eintheilen ( math.), Cig. (T.); na stopnje p., graduieren, Cig. (T.); — 2) vertheilen: vse p., alles austheilen; — 3) ertheilen, spenden, verabreichen; p. miloščino; — (eine Bewegung) mittheilen ( phys.), Cig. (T.); verleihen, Cig., Jan., nk.; pravico, službo p., Cig.; p. komu akademijski stopenj, jemanden graduieren, Cig. (T.).
79759. podẹlı̑tvən, -tvəna, adj. Verleihungs-: podelitvena pravica, Cig., Levst. (Nauk).
79760. podẹlı̑vəc, -vca, m. der Verleiher, Cig.
79761. podẹlı̑vka, f. die Verleiherin, Cig.
79762. podẹ́lja, f. = podelitev, die Ertheilung, C.
79763. podẹljávati, -am, vb. impf. ad podeliti; Gaben austheilen: radi davajo in podeljavajo, ogr.- Valj. (Rad); — verleihen: moč, katero podeljava Bog, ogr.- Valj. (Rad).
79764. podẹljénje, n. = podelitev.
79765. podẹljevȃnje, n. das Ertheilen, die Ertheilung; — das Verleihen.
79766. podẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podeliti; mittheilen, Cig.; — ertheilen, verleihen.
79767. podẹljevȃvəc, -vca, m. der Mittheiler, der Ausspender, Cig.
79768. podẹ́lo, n. = poddel 3), Cig.
79769. podẹlovȃnje, n. 1) die Verarbeitung; — 2) die Nacharbeit, Cig.
79770. podẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad podelati; 1) verarbeiten; — 2) nacharbeiten, Cig.
79771. podesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. dem Zehent unterwerfen, nk.
79772. podesę́titi, -sę̑tim, vb. pf. p. kaj, ( z. B. von einer Ernte) den Zehent absondern, Cig.
79773. podəskáti, -ȃm, vb. pf. bedielen, mit Brettern beschlagen, Cig., C.
79774. podẹ́ti, -dẹ̑m, vb. pf. p. mrliča (begraben), C.
79775. podę̑žəc, -žca, m. der Pressboden, der Kelterboden, Mur.
79776. podežę́łən, -łna, adj. im Lande vorkommend, Land-: podežę̑łna bolezen, die Epidemie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); podeželne šege, die Landesgebräuche, Z.; podeželni berač, der Landbettler, Cig.
79777. podežę̑loma, adv. länderweise, V.-Cig.
79778. pòdfēvd, m. das Afterlehen, Cig.
79779. podgȃn, f. = podgana, ogr.- C.
79780. podgána, f. 1) die Ratte; hišna p., die Hausratte (mus rattus), siva p., die Wanderratte (mus decumanus), p. pižmarica, die Bisamratte (fiber zibethicus), povodna p., die Wasserratte (hypudaeus amphibius), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Sv. Duh (pri Krškem)- Erj. (Torb.); — prim. it. pantegana, Mik.
79781. podgánica, f. dem. podgana.
79782. podgániti, -nem, vb. pf. = podgeniti, Cig., Jan.
79783. podgȃnjak, m. der Rattenkoth, Cig., Jan.
79784. podgȃnjati, -am, vb. impf. ad podgnati; aufjagen (aus einem Verstecke), Z.
79785. podganjȃvka, f. die Treibstange, C.
79786. podgȃnji, adj. Ratten-.
79787. podganolǫ̑vəc, -vca, m. der Rattenfänger, Jan.
79788. podgȃnski, adj. Ratten-, Mur., Cig.
79789. podgȃnščak, m. 1) der Rattenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Natterkopf (echium), C.
79790. podgȃnščica, f. die Rattenfalle, vzhŠt.- C.
79791. podgəníti, -gánem, vb. pf. einbiegen, Z.; einschlagen (beim Nähen), Cig., Jan.; kar je podganjeno, der Einschlag (beim Nähen), V.-Cig.
79792. podgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad podgeniti; einbiegen, Z.; einschlagen (beim Nähen), Cig.
79793. podgı̑bək, -bka, m. der Einschlag (beim Nähen), Cig., Jan.
79794. podglaváč, m. der Kopfpolster, ogr.- C.
79795. podgláviti, -im, vb. pf. = podšiti, poddelati, vorschuhen, Jan. (H.).
79796. podglȃvje, n. das Kopfkissen, Mur., Cig.

   79.197 79.297 79.397 79.497 79.597 79.697 79.797 79.897 79.997 80.097  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani