Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (79.597-79.696)

  1. počíti, -čı̑jem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.
  2. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
  3. počítje, n. = počitek, Guts.- Cig.
  4. počı̑tkinọ, adv. so ziemlich viel, (tudi: počı̑tkənọ) Prvačina ( Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
  5. počitkováti, -ȗjem, vb. impf. die Ferien zubringen, SlN.
  6. počitkovína, f. = pokojnina, das Ruhegehalt, Cig.
  7. počı̑tnice, f. pl. die Ferien: na p. iti, o počitnicah, Cig., Jan., C., nk.
  8. počı̑tnik, m. der Quiescent, Cig., Jan.
  9. počitnína, f. das Quiescentengehalt, Cig., Jan., Nov.
  10. počı̑v, m. der Ruheplatz, Z., Danj.- Mik.
  11. počivȃj, m. 1) mesto, kjer ljudje navadno počivajo noseč bremena; s to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Ruhepunkt, C.; — 2) kruh je na počivaj = ni zaprt v omari, vsak domačin ga sme rezati, Poh.- LjZv.
  12. počiváłən, -łna, adj. Rast-: počivȃłni kamen, Cig.
  13. počivalíšče, n. die Raststätte, die Ruhestätte, Cig., Jan.; tudi: počiválišče, ogr.- Valj. (Rad).
  14. počivȃłnica, f. 1) das Ruhebett, das Sofa, Jan., DZ., ogr.- C.; — 2) ein kleiner Sitz in einem Schacht, Cig.
  15. počivȃłnik, m. der Raststein, Cig.; na vsakem tretjem počivalniku je sedeval, Jurč.
  16. počiválọ, n. 1) der Ruheplatz, Gor.- M.; — 2) das Ruhebett, das Sofa, Jan., Nov.- C., Vrt.
  17. počivȃłski, adj. Rast-: počivalsko mestce, Trub. (Post.).
  18. počívanje, n. das Ausruhen, das Rasten; "Bog blagoslovi (žegnaj) počivanje!" reče, kdor gre mimo počivajočih ljudi, jvzhŠt.
  19. počívati, -am, vb. impf. ad počíti; rasten, ausruhen, der Ruhe pflegen; v senci p.; — njiva počiva, der Acker liegt brach, Cig.; — ruhen (o mrtvih).
  20. počivȃvəc, -vca, m. kdor počiva, der Rastende; — = počitnik, der Quiescent, V.-Cig., Jan.
  21. počı̑vež, m. das Ausruhen, M.
  22. počı̑vič, adv. inzwischen ausruhend, mit Pausen: p. delati, jesti; tudi: na počivič, Št.- C.
  23. počı̑vkati, -am, vb. pf. ein wenig piepen.
  24. počı̑vnica, f. das Ruhebett, ogr.- C.
  25. počlovẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad počlovečiti, nk.
  26. počlovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. 1) zum Menschen machen, vermenschlichen, anthropomorphosieren, Cig. (T.), ogr.- M.; p. se, die Menschheit annehmen, Cig.; — 2) humanisieren, civilisieren, Nov.- C.
  27. počǫ́hati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen; — patschen ( v. Dachdecker), Cig.
  28. počohljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig sanft kratzen, C.
  29. počúčniti, -čȗčnem, vb. pf. = počeniti, niederhocken, C., Dol.
  30. počúditi se, -čȗdim se, vb. pf. einige Bewunderung schenken: p. se čemu, Cig.
  31. počȗha, f. = potuha: počuho dajati, Ig (Dol.).
  32. počúhati, -am, vb. pf. durch Blasen abkühlen, Gor., Tolm.; — p. se = ohladiti se, GBrda- Erj. (Torb.).
  33. počúhniti se, -čȗhnem se, vb. pf. = ohladiti se: počakajmo, naj se jed počuhne, jvzhŠt.
  34. počȗt, m. die Empfindung, Z.; das Gefühl: dobri p., das Wohlgefühl, Cig.
  35. počȗtək, -tka, m. 1) die Empfindung, Mur., Jan.; — 2) der Sinn, Mur.; pl. počutki, die Sinne: svojih počutkov ne v moči imeti, seiner Sinne nicht mächtig sein, Cig.; duh se ne zapopade z našimi počutki, Jap. (Prid.); Da ga ne bode žgalo, Ne bolelo, ne srbelo, v vseh njegovih počutkih Zunaj in znotraj! (zagovor), Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
  36. počútən, -tna, adj. sinnlich, Cig., C.; počȗtna naslada, LjZv.
  37. počútiti, -im, vb. pf. = občutiti, empfinden, Z., M.; (napačno: p. vb. impf. empfinden, p. se = sich befinden).
  38. počȗtje, n. das Befinden, Jan.
  39. počȗtljaj, m. = počutek, das Gefühl, M.
  40. počutljìv, adj. = občutljiv, empfindlich, Dict., Z.
  41. počutljívost, f. = občutljivost, die Empfindlichkeit, Z.
  42. počútnost, f. die Sinnlichkeit, C.
  43. počȗtstvọ, n. das Gefühlsvermögen, Jan. (H.).
  44. pòd, póda, m. 1) der Fußboden; p. delati sobi, ein Zimmer bodmen, Cig.; — 2) der Dreschboden, die Tenne; — der Boden der deutschen Weinpresse, C.; — 3) das Mühlgebiet, in der Mühle ein Gestell, auf welchem sich der Stein, der Lauf und der Rumpf befindet, V.-Cig.; — 4) der Dachboden, Cig., Goriš.; — das Dachzimmer, Goriš.; — 5) das Stockwerk, Ravn.- M., ogr.- C.; hiša na en pod, Zv.; — das Deck: ladja na dva poda, C., Z.
  45. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
  46. podáč, m. = podajač, orodje, s katerim se kaj podaja, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  47. podȃja, f. die Überreichung, Cig., Jan.; — die Ergebung, die Übergabe ( z. B. einer Stadt), Cig., Jan., C.
  48. podajáč, m. 1) der etwas zu reichen pflegt, der Handlanger; — 2) die Reichgabel, Mur., Cig., Dol., Notr., Gor.; — 3) veliki p., in den Sägemühlen der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, Cig.
  49. podajáča, f. die Reichgabel, Z., Nov.
  50. podajȃčka, f. die Handlangerin, Cig.
  51. podajȃłnica, f. die Reichgabel, Guts.- Cig., Mur., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Polj.
  52. podajȃłnik, m. 1) die Reichgabel, Guts., Cig., Jan., Gor., zapŠt.; — 2) = podajač 3), der Schieber, Cig., Savinska dol.
  53. podȃjanje, n. 1) das Hinreichen; — die Handlangung; — 2) das Zusetzen, die Hetze: s podajanjem koga odgnati, jemanden forthetzen, Cig.; — das Durchhecheln; — prim. podajati.
  54. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
  55. podajȃvəc, -vca, m. der etwas reicht; n. pr., kdor vodo v fužinah podaje, Gor.; der Handlanger, Cig., Jan.
  56. podajȃvka, f. 1) die etwas reicht, die Handlangerin, Cig., Jan.; — 2) die Reichgabel, KrGora.
  57. podȃjən, -jna, adj. die Ergebung oder die Übergabe betreffend, Übergabs-, Jan. (H.).
  58. podȃjič, m. = podajač 2), die Reichgabel, Tolm.- Levst. (M.).
  59. podajı̑łnica, f. = podajač 2), die Reichgabel, Notr.
  60. podȃjščina, f. kar se podaja, Mur.; podajači so imeli v eni roki meč, z eno so podajščino nosili, Ravn.
  61. podȃljək, -ljka, m. = podaljšek, die Fortsetzung, C.
  62. podaljeváti, -ȗjem, vb. impf. fortsetzen, C.
  63. podáljiti, -im, vb. pf. = podaljšati, Z.
  64. podȃljšanje, n. die Verlängerung; — die Prolongation.
  65. podȃljšati, -am, vb. pf. länger machen, verlängern; p. se, länger werden, sich verlängern; — prolongieren.
  66. podaljšȃva, f. die Verlängerung, Cig., Jan., C.
  67. podȃljšba, f. die Verlängerung, die Prolongation, Jan., DZ.
  68. podȃljšək, -ška, m. 1) der Fortsatz, Cig.; p. osi, die Verlängerung der Axe, Žnid.; — 2) die Verlängerung; p. vaših dni, Ravn.- Valj. (Rad); menični p., die Prolongierung eines Wechsels, Cig.
  69. podaljševȃnje, n. die Verlängerung.
  70. podaljševáti, -ȗjem, vb. impf. länger machen, verlängern; — prolongieren.
  71. podaljšína, f. die Verlängerung, C.
  72. podamāščiti, -im, vb. pf. damascieren: p. jeklo, Cig. (T.).
  73. podȃnčica, f. der Pfriemenschwanz (oxyuris vermicularis), Jan. (H.); — prim. otročja glista.
  74. podánək, -nka, m. der unterste Theil des Baumes, C., Z.; — der Fuß eines Berges, Cig. (T.), Erj. (Min.), Jes., Kr.; hribi so tukaj od podanka do vrha zaviti v bujno zelenilo, Zv.
  75. podánja, f. = kotlasta dolina, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  76. podánost, f. = udanost, die Ergebenheit, Mur.
  77. podȃtək, -tka, m. die Angabe, Cig. (T.); podatki, die Daten, Cig. (T.), C., DZ., nk.
  78. podátən, -tna, adj. 1) freigebig, Z., Navr. (Spom.), BlKr.- Navr. ( LjZv.); — 2) geschmeidig, Z., Vrt.; — mild ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  79. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
  80. 2. pǫ́dati, pǫ̑dam, vb. impf. den Boden legen, bodnen, Svet. (Rok.).
  81. podȃva, f. das Hingeben, C.
  82. podaváč, m. = 1) podajač 1), der Handlanger, Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.; — 2) die Reichgabel, C., Mik.
  83. podávati, -am, vb. impf. = podajati, Mur., vzhŠt.
  84. podȃvək, -vka, m. die Abgabe an Auszügler, der Auszug, C.; pódavek, vzhŠt.
  85. podáviti, -im, vb. pf. nach einander abwürgen; svoje otroke je podavil; kuga jih je vse podavila, die Pest hat sie alle dahingerafft.
  86. podȃvka, f. = podajavka 2), podajač 2), Jan. (H.).
  87. podbȃda, f. die Anspornung, Cig.
  88. podbȃdati, -am, vb. impf. ad podbosti; anspornen; p. konja, Cig.
  89. podbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Antreiber, Cig.; njega (Egipta) podbadavec pride od polnoči, Škrinj.
  90. podbẹ̀ł, -bẹ́la, m. der Huflattich (tussilago farfara), Rib.- Mik., Ip.- Erj. (Torb.); — die Klette (lappa minor), Valj. (Rad); — neka vinska trta, Brežice ( Št.)- Erj. (Torb.).
  91. podbẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, Dol.- Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); ohrenblättriger Wippacher, Trumm.
  92. podbẹ́liti, -im, vb. pf. drevo p., dem Baum einen Theil der Rinde wegschälen, ihn lachen, kränzen, Cig.
  93. podbəzáti, -ȃm, vb. pf. aufhetzen, Cig.
  94. podbíjati, -am, vb. impf. ad podbiti; = izpodbijati, M., C., Z.
  95. podblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. unterpolstern, Cig., M.
  96. podbòd, -bóda, m. der Ansporn, Cig. (T.).
  97. podbodica, f. der Ansporn, Cig. (T.).
  98. podbòj, -bója, m. 1) die Thürpfoste, der Thürstock; — 2) der Stützbalken, Dict.; — 3) der Unterzugsbalken, ZgD.; der Unterkeil, C.
  99. podbǫ̑jnik, m. der Thürstock, C.
  100. podbósti, -bódem, vb. pf. die Sporen geben: p. konja, Cig.; — anspornen, anreizen, Cig. (T.).

   79.097 79.197 79.297 79.397 79.497 79.597 79.697 79.797 79.897 79.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA