r (79.497-79.596)

79497. pocingljáti, -ȃm, vb. pf. = pocengljati, anklingeln, Jan.
79498. pocíniti, -im, vb. pf. 1) verzinnen; — 2) mit Glasur überziehen, M.; — 3) mit Eis überziehen: drevje je pocinjeno, če dež po njem zmrzne, Dol.; — 4) p. se, trotzig werden, etwas trotzig verweigern, Savinska dol.
79499. pocínjati, -am, vb. pf. = pociniti 2), mit Glasur überziehen: lonci so pocinjani, Rib.- Levst. (Rok.).
79500. pocínjavəc, -vca, m. der Verzinner, Cig.
79501. pocı̑nkati, -am, vb. pf. verzinken, Cig., DZ.
79502. pocmȃkati, -am, vb. pf. bepatzen, beklecksen, Lašče- Levst. (M.).
79503. pocmokáti, -ȃm, vb. pf. = cmokaje pojesti, schmatzend aufessen.
79504. pocmúliti, -im, vb. pf. aussaugen: mehko hruško p., vzhŠt.- C.
79505. pócnje, -cənj, f. pl., vzhŠt., pogl. podstenje.
79506. pocúkati, -cȗkam, vb. pf. ein wenig zupfen, anzupfen ( z. B. am Rock); — prim. cukati.
79507. pocúkniti, -cȗknem, vb. pf. jemanden (einmal) zupfen.
79508. pocul, m. eine Art Haube, ogr.- C.; — prim. pocelica.
79509. poculica, f. = pocul, ogr.- C., Z.
79510. pocúzati, -am, vb. pf. absaugen; (die Mutterbrüste) aussaugen, Z.; vse mleko je otrok materi pocuzal.
79511. pocúzniti, -cȗznem, vb. pf. p. z ramenom, die Achsel zucken, Jurč.
79512. pocvẹ̑tək, -tka, m. = drugi, jesenski cvet, die Nachblüte, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
79513. pocvítati, -tam, vb. impf. = pocvitovati, Jan. (H.).
79514. pocvitováti, -ȗjem, vb. impf. Nachblüten treiben, Vrsno- Erj. (Torb.).
79515. 1. pǫ̑č, m. 1) der Knall, C.; — 2) die Ritze, C.; dihalni p., die Athemritze, Erj. (Izb. sp.).
79516. 2. pòč, pǫ́ča, m. der Brunnen, Štrek., Rez.- C.; — prim. it. pozzo, der Brunnen.
79517. pǫ̑č, -ı̑, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.- C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.
79518. počȃčkati, -am, vb. pf. beklecksen, M.
79519. počȃk, m. das Warten: na počak (dati, vzeti i. t. d.), auf Borg, Cig., Jan., Kor.- Jarn. (Rok.), BlKr., jvzhŠt.; na p. puščeni coli, der creditierte Zoll, DZ.; na večen počak, ohne Hoffnung auf Rückerstattung, Z.
79520. počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; ( imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).
79521. počakávati, -am, vb. impf. = počakovati, Mur., Met.
79522. počakȃvəc, -vca, m. der Mahlgast, Cig.
79523. počakljìv, -íva, adj. kdor rad počaka ( n. pr. dolžnika), Z.; — zuwartend, Cig. (T.).
79524. počakováti, -ȗjem, vb. impf. abzuwarten pflegen, zuwarten, warten.
79525. počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje ( Kras), kakor laško olje, ( Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.
79526. počȃsi, adv. langsam; p. iti, delati; voda p. teče; "počasi po kamenju!" reče se človeku, ki hoče vse v eno sapo dokazovati, a dela logične skoke, Erj. (Torb.).
79527. počásnast, adj. = počasen, Mur.
79528. počasnè, -ę́ta, m. = počasnež, Jan. (H.).
79529. počȃsnež, m. der Langsame; p. vse zamudi, SlN.
79530. počȃsnik, m. der Langsame, Cig.
79531. počásnost, f. die Langsamkeit.
79532. počȃsoma, adv. allmählich, nach und nach, Mur.
79533. počȃst, f. die Beehrung, die Ehrenbezeugung, Cig. (T.); — stsl.
79534. pǫ̑čast, adj. spaltig, ritzig, Cig.
79535. počástən, -stna, adj. = časten, Ehren-, Cig., M.; — hs.
79536. počastílọ, n. die Ehrenbezeugung, die Auszeichnung, Jan.
79537. počastı̑təv, -tve, f. die Ehrenbezeugung, die Auszeichnung, Cig., Jan., nk.
79538. počastíti, -ím, vb. pf. Ehre erweisen, beehren; p. koga s streljanjem; počaščen, beehrt, geehrt, Cv.
79539. počȃstnica, f. das Ehrengeschenk, Cig.
79540. počaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad počastiti, beehren, nk., (počeščevati) Cig., Jan.
79541. pǫ̑čca, f. dem. poč f., ein kleiner Sprung o. Riss, M.
79542. počečiti se, -im se, vb. pf. = počičati se, C.
79543. počəčkáti, -ȃm, vb. pf. bekritzeln.
79544. počę̑da, f. die Säuberung, die Reinigung, M.
79545. počę́diti, -čę̑dim, vb. pf. der Reihe nach säubern, putzen; po hiši je vse počejeno, Gor.
79546. počéhati, -ham, vb. pf. 1) = podrgniti: p. se ob čem ali kom, LjZv.; — 2) = počesati, kämmen, Jan.
79547. počehljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig kratzen, BlKr.- Mik.; p. svinje, BlKr.; streicheln, M.
79548. počehljávati, -am, vb. impf. ad počehljati; öfter ein wenig kratzen, Mik.
79549. póček, m. = počak; na p. dati, BlKr.- M.; na p. vzeti, Krelj.
79550. počéliti, -im, vb. pf. palico p., den Stock am Ende abplatten, C.
79551. počeljustáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig schwatzen, ein Geheimnis ausplaudern, M.; vse p., alles ausplauschen, Z.
79552. počę́lọ, n. der Ursprung, Jan., LjZv.; — hs.
79553. počenčáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig plaudern; — p. kaj, etwas ausplaudern, Jan.
79554. pǫ̑čenica, f. die Erdkluft, die Schlucht, C.
79555. počéniti, -čę́nem, vb. pf. niederhocken, niederkauern; — prim. počepniti.
79556. počẹ̑njanje, n. 1) das Beginnen; — 2) das Verfahren.
79557. počẹ̑njati, -am, vb. impf. ad početi; 1) anfangen; — 2) beginnen, treiben, thun; kaj pa počenjate, otroci? vsakojake reči p.
79558. počèp, -čę́pa, m. die Kniebeuge, Telov.
79559. počẹ́pati, -čẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad počeniti; (öfters) niederhocken, Mur., Cig., Jan.; počepaje, dann und wann niederhockend, C.
79560. počę̑pək, -pka, m. ein unreifes Ei ohne harte Schale, Gor.- M.
79561. počę́pən, -pna, adj. Kniebeuge-: počẹ̑pna drža, Telov.
79562. počepẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Zeit lang hocken.
79563. počę̑pica, f. die Hocke: na počepici sedeti, hocken, Z.
79564. počepı̑n, m. 1) der Hocker, Z.; — 2) p. je fižol, ki nizko raste, Svet. (Rok.).
79565. počę̑pnik, m. ein niederes Brot, Z.
79566. počépniti, -čę̑pnem, vb. pf. = počeniti.
79567. počepúh, m. der gerne hockt, der Hocker, Cig., Mik.
79568. počepúlja, f. die gerne hockt, die Hockerin, Cig., M.
79569. počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen ( fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
79570. počesováti, -ȗjem, vb. impf. ad počesati, Jan.
79571. počəstíti, -ím, vb. pf. = počastiti, Cig., Jan., nk.
79572. počəščénje, n. = počaščenje, Cig., Erj. (Izb. sp.).
79573. počəščeváti, -ȗjem, vb. impf. = počaščevati, Cig., Jan.
79574. počę́tək, -tka, m. 1) der Anfang; s početka, anfangs; početki, die Anfangsgründe, Cig. (T.); — der Anfangspunkt ( math.), Cig. (T.); — die Quelle ( fig.), der Grund, Cig.; — 2) das Unternehmen, das Beginnen, Cig., C.; nespameten p., thörichtes Beginnen, Ravn.
79575. počę́tən, -tna, adj. Anfangs-, Cig.; počę̑tna črka, početna brzina, Cig. (T.); — anfänglich, Cig.; — Elementar-: početna šola, Cig., Jan.; početni nauk, Cig. (T.).
79576. počę̑təv, -tve, f. 1) = početek, der Anfang, Slom.; — 2) = počenjanje 2), Jan.
79577. počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.
79578. počę́tje, n. 1) die Unternehmung, Cig.; — 2) = počenjanje, das Treiben, die Handlungsweise; — 3) = spočetje, Krelj, Jsvkr.
79579. počę́tnica, f. 1) die Urheberin, Cig.; die Gründerin, Kremp.- M.; — 2) die Unternehmerin, Cig.; — 3) das Elementarbuch, Cig. (T.).
79580. počę́tnik, m. 1) der Urheber, Cig., kajk.- Valj. (Rad); der Gründer, Kremp.- M.; — 2) der Unternehmer, Cig.
79581. počę̑tva, f. = početev 1), Mur.
79582. počę̑tvọ, n. = spočetje, Trub., Jsvkr.
79583. počevína, f. neka vinska trta, jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
79584. počę̑z, adv., pogl. počrez.
79585. počíčati, -am, vb. pf. 1) eine Weile sitzen (v otročjem govoru), Cig.; — 2) p. se = usesti se, jvzhŠt.
79586. 1. počína, f. die Spalte, der Riss, Guts.- Cig.
79587. 2. počína, f. das offene Meer, Jan., Cig. (T.); — stsl.
79588. počı̑nati, -am, vb. impf. ad početi = počenjati, Raič (Slov.).
79589. počı̑nək, -nka, m. = počitek, die Rast; zložen p., Hip. (Orb.); p. si privoščiti, Slom.
79590. počíniti, -čı̑nem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Soška dol.- Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.- Valj.; p. si na božji volji, ogr.- Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.
79591. počíniti, -čı̑nim, vb. pf. machen: počini je močne, (počiníti) ogr.- C.
79592. počíslati, -am, vb. pf. beachten, Cig.
79593. póčist, m. das empfindliche Springkraut (impatiens noli tangere), Guts., Medv. (Rok.).
79594. počístiti, -čı̑stim, vb. pf. der Reihe nach reinigen, putzen; vse p.; vse je počistil po mizi = er hat alles aufgegessen, jvzhŠt.
79595. počı̑tək, -tka, m. die Rast; ne privošči si počitka, er gönnt sich keine Ruhe; brez počitka, ohne auszuruhen, rastlos; dober počitek! gesegnete Rast! jvzhŠt.; — pl. počitki, = počitnice, die Ferien, Jurč.
79596. počítən, -tna, adj. Rast-: počı̑tna ura, Cig.; počitni dan, DZ.

   78.997 79.097 79.197 79.297 79.397 79.497 79.597 79.697 79.797 79.897  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani