Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (79.301-79.400)

  1. plȗtək, -tka, m. morski p., der Meerkork (alcyonium), Erj. (Ž.).
  2. plútən, -tna, adj. = plutov, Kork-: plȗtna kislina, die Korksäure, Cig.
  3. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
  4. plȗtnik, m. die Schwertlilie (iris), Štrek., Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  5. plútov, adj. Kork-: plutova kislina, die Korksäure, Cig. (T.).
  6. plutovína, f. das Korkholz, Cig., Jan., DZ., Nov.- C.
  7. plȗtva, f. 1) das Floß, Cig., Mik.; — 2) plutve, die Schwimmhölzer (beim Netz), die Schwimmfedern, V.-Cig., Jan.
  8. plȗtvən, -tvəna, adj. Floß-, Cig.
  9. plúvati, -am, vb. impf. = plavati, C., Mik. (V. Gr. IV. 300.), Bled ( Gor.)- Levst. ( Glas.).
  10. plúvək, -vka, adj. = plivek 2), C.
  11. plȗvkati, -am, vb. impf. = plivkati, plunkati, C.
  12. plúžən, -žna, adj. zum Pflug gehörig, Pflug-; plȗžna kola ali kolca, die Pflugräder, Z., Vrt.; plužno železje, Cv.
  13. plúženje, n. das Pflügen.
  14. plužína, f. das Ackerfeld, C.
  15. plúžiti, plȗžim, vb. impf. 1) den Pflug lenken, Mur.; = pri oranju držati za plug, Dol.; pflügen; — 2) den Pflug ziehen: konj pluži, Volk.; — 3) p. se, brunften ( v. Fröschen), Cig.
  16. plȗžje, n. 1) plužna kola z drevesom vred, Gor.; — 2) = plužna, das Vordergestell des Pfluges, Cig.
  17. plȗžna, n. pl., prim. plužno.
  18. plȗžne, f. pl. = plužna, Cig., Met., Jurč.
  19. plȗžnica, f. 1) die Pflugdeichsel, Cig., Jan.; — 2) die Pflughandhabe, die Pflugsterze, vzhŠt.; — 3) pl. plužnice, = plužna, die Pflugräder, C.
  20. plȗžnik, m. 1) der Pflugmacher, C.; — 2) pl. plužniki = plužnice 3), plužna, Jan.
  21. plužnina, f. das Pfluggeld, Cig.
  22. plȗžnja, f. = plužna, Rib.- DSv.; Pri plužnji ("plužni") nima biti kdo, DSv.
  23. plužnják, m. der Pflugbohrer, C.
  24. plȗžnọ, n. das Pflugrad, Cig.; — pl. plužna, die Pflugräder, das Vordergestell des Pfluges, Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Notr., Dol.; (tudi sing. plužno v tem pomenu, Gor.).
  25. pnevmātičən, -čna, adj. k pnevmatiki spadajoč, pneumatisch: pnevmatično kresilo, pneumatisches Feuerzeug, Cig. (T.).
  26. pnevmātika, f. die Lehre von der Bewegung der Gase, die Pneumatik, Cig. (T.).
  27. pnoža, f., Burg. (Rok.), pogl. pinoža.
  28. pnožati, -am, vb. impf. dem Weinmost Luft lassen, C.
  29. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
  30. poabotíti se, -ím se, vb. pf. albern werden, Let.
  31. poápniti, -im, vb. pf. bekalken, Cig.; mit Kalk begießen, Nov.; einkalken: p. kože, Cig.
  32. poapnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poapniti; bekalken, Cig.
  33. pǫ̑b, ** m. der Bube, der Bursche; — iz nem.
  34. pobábiti, -bȃbim, vb. pf. weibisch o. feige machen, Cig.; p. se, feige werden, Cig.
  35. pobȃdati, -am, vb. impf. ad pobosti; — vol pobada, der Ochs stößt, Z.
  36. pobáhati se, -am se, vb. pf. ein wenig prahlen, eine Prahlerei aussprechen; pobahal se je, da ni nikomur nič dolžan.
  37. pobakláti, -ȃm, vb. pf. verfackeln: mnogo svečave pobaklati, Cig.
  38. pobalı̑n, m. der Bube.
  39. pobalı̑nski, adj. bübisch.
  40. pobalı̑nstvọ, n. die Büberei, nk.
  41. pobásati, -bȃšem, vb. pf. zusammenpacken, nacheinander hineinpacken, hineinpferchen; vse pobasati v škrinjo; vojake na ladjo p., Zora; — p. kaj, etwas heimlich einstecken, stehlen, Z., jvzhŠt.
  42. pobȃva, f. kurzer Aufenthalt, C.
  43. pobáviti, -bȃvim, vb. pf. p. koga, jemanden eine Zeit lang aufhalten, C.
  44. pobȃvkati, -am, vb. pf. ein wenig bellen.
  45. pǫ̑bče, -eta, n. dem. pob; das Bübchen.
  46. pǫ̑bčək, -čka, m. dem. pobec.
  47. pǫ̑bəc, -bca, m. dem. pob; das Bübchen, das Bürschchen.
  48. pobəcáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stochern, stupfen, ein wenig stoßen, Z.
  49. pobəckáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stochern; — p. koga, jemanden anspornen, Svet. (Rok.).
  50. pobedastẹ́ti, -ím, vb. pf. dumm oder närrisch werden, Prip.- Mik.
  51. pobẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht, Cig., Jan., DZ., Danj.- Valj. (Rad); p. iz vojske, die Feldflucht, Cig.; na pobegu biti, auf der Flucht (Wanderung) sein, Maribor- Kres; — die Desertion, DZ.
  52. pobẹ́gəł, -bẹ́gla, adj. landesflüchtig, Jan., Šol.
  53. pobẹ̑gež, m. der Flüchtling, M., ogr.- C.
  54. pobẹ̑gləc, -gləca, m. der Landesflüchtige, Jan.
  55. pobẹgljìv, -íva, adj. flüchtig, abtrünnig, Dict., Dalm.
  56. pobẹ́gniti, * -nem, vb. pf. flüchtig werden, entweichen; zarad dolgov p.; p. iz dežele, landesflüchtig werden; pobegnil je v deveto deželo, man weiß nicht, wohin er entwichen ist, Z.
  57. pobę́gnjenəc, * -nca, m., Cig., DZ., pogl. pobeglec.
  58. pobẹlı̑təv, -tve, f. die Ausweißung, Cig.
  59. pobẹ́liti, -im, vb. pf. 1) weiß machen: sneg je pobelil hribe; — mož se je pobelil, der Mann ist grau geworden, Z.; lasje so se mu zgodaj pobelili, Cig.; p. koga z moko, jemanden einmehlen, Cig.; — ausweißen, tünchen: sobe, hišo p.; — glühend machen: p. peč, Polj.; — 2) durch Weißen verbrauchen: mnogo apna p., viel Kalk verweißen, Cig.
  60. pobesẹ́dən, -dna, adj. wortgetreu, wörtlich, nk.
  61. pobesẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. pf. ein wenig sprechen, Jan. (H.); ein kurzes Gespräch führen, Z.
  62. pobẹ́siti, -bẹ̑sim, vb. pf. hängen lassen, senken; ušesa p., die Ohren hängen lassen; nos p., = verdrießlich werden; nos se mu je pobesil, es hat ihn verdrossen; oči p., die Augen niederschlagen; — nam. poobesiti.
  63. pobẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. (nach einander) rasend werden, nk.
  64. pobẹ́šati, -am, vb. impf. ad pobesiti.
  65. pobəzáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stupfen, mit einer stumpfen Spitze stechen; s palico, šibo koga p., v kaj p.
  66. pobəzgáti, -ȃm, vb. pf. = pobezati.
  67. pobezljáti, -ȃm, vb. pf. nekoliko bezljati, ein wenig biesen: krava je malo pobezljala.
  68. pobəzníti, -báznem, vb. pf. stupfen, C.
  69. pobẹ́žati, -ím, vb. pf. eine kurze Zeit fliehen; — pobežim, ich werde fliehen.
  70. pǫ̑bič, m. das Knäblein, der Knabe, der Bursche; pobìč, -íča, ogr.- Valj. (Rad).
  71. pobijȃłnica, f. = klalnica, die Schlachtbank, Cig., DZ.
  72. pobíjanje, n. das Todtschlagen; das Schlachten; p. okužene živine, das Keulen der pestkranken Rinder.
  73. pobíjati, -am, vb. impf. ad pobiti; 1) nach einander niederhauen, todtschlagen; p. okuženo živino, pse; — zusammenschlagen: okna p., die Fenster einschlagen; — mit Worten bekämpfen, bestreiten, gegen etwas Einwendungen machen: p. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. nauk, Cig.; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; — entmuthigen, Cig., Jan.; — 2) anschlagen: p. si glavo, sich den Kopf aufschlagen, Cig.; — 3) p. se (po svetu), sich herumplagen, Jan.
  74. pobijȃvəc, -vca, m. der Todtschläger, der Schlächter, Cig., Jan.; der Vernichter, Jap.- C.
  75. pobijȃvka, f. die Todtschlägerin, die Schlächterin, Cig.
  76. pobı̑təc, -tca, m. die Wunde von einem Schlag oder Stoß, M., Z.
  77. pobı̑təv, -tve, f. die Niedermachung, die beigebrachte Niederlage, Jan., Z., SlN.
  78. pobíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.
  79. pobíti, pobǫ́dem, vb. pf. eine Zeit lang verweilen, C.
  80. pobítje, n. die beigebrachte Niederlage, Cig.; vrnil se je od pobitja kraljev, ogr.- Valj. (Rad); p. nad dunajskim cesarjem, Levst. (Zb. sp.).
  81. pobitodúšən, -šna, adj. kleinmüthig, Mur., Slom.- C.
  82. pobı̑tost, f. die Niedergeschlagenheit.
  83. pobı̑tva, f. = pobitje, Mur., Nov.- C.
  84. pobívati, -am, vb. impf. ad pobiti (bodem); weilen: p. po svetu, elend leben, C.
  85. poblagoslovíti, -ím, vb. pf. segnen, einsegnen, Cig., Jan.
  86. poblátiti, -blȃtim, vb. pf. mit Koth beschmutzen; p. koga, se.
  87. poblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig., Jan., nk.
  88. poblaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad poblažiti; veredeln, mildern, nk.
  89. poblážica, f. der Euphemismus, Cig. (T.).
  90. poblážiti, -im, vb. pf. veredeln; divjo fantazijo p., Zora.
  91. poblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein wenig plaudern.
  92. poblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. die Farbe verlieren, verblassen; barvano blago rado pobledi.
  93. poblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich verblassen, Z.
  94. poblẹdíti, -ím, vb. pf. blass machen, verblassen machen; p. se = pobledeti, Cig.
  95. poblę́jati, -am, vb. pf. eig. ein wenig meckern: etwas schreien, stammeln, C.
  96. poblẹsketáti se, -etȃm, -ę́čem se, vb. pf. eine kurze Zeit schimmern, Cig.
  97. poblískati se, -a se, vb. pf. ein wenig blitzen: včasi se pobliska, Z.
  98. poblískniti se, -blı̑skne se, vb. pf. ein wenig aufblitzen, nk.
  99. pobliskováti se, -ȗje se, vb. impf. öfters ein wenig aufblitzen, Z.
  100. pobljuváti, -bljúvam, -bljújem, vb. pf. bespeien, Jan. (H.).

   78.801 78.901 79.001 79.101 79.201 79.301 79.401 79.501 79.601 79.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA