Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (78.801-78.900)

  1. plę̑mstvọ, n. der Adelstand, die Adeligen, Cig., Jan., C., nk.
  2. 1. plẹ̑n, m. die Beute, der Raub, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; oni so silno veliko plena odnesli, Dalm.
  3. 2. plẹ̑n, m. 1) die Ergiebigkeit, Cig., C., Svet. (Rok.); žito nema plena, das Getreide schüttet nicht, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) das Mutterkorn, Dol.- Cig., Jan.
  4. 3. plẹ̀n, plẹ́na, m. = 1. plena, die schieferige Scharte an der Schneide eines Messers, einer Axt u. dgl., Cig., Mik.
  5. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  6. 2. plẹ́na, f. = plenica, Trub., GBrda- Erj. (Torb.).
  7. plẹ́nast, adj. schieferig, Cig., Erj. (Torb.); plenasto železo, Cig. (T.); plenast zvon, plenasta skleda, Z.
  8. plẹnẹ́ti, -ím, vb. impf. ergiebig sein, C.
  9. plę̑ngati se, -am se, vb. impf. sich schaukeln, ( prim. tirol. plengkl, = Glockenschwengel), Koborid- Erj. (Torb.), Notr.
  10. plẹníca, f. 1) die Windel; v plenice zaviti otroka; drži se ga še plenica = er hat die Kinderschuhe noch nicht ausgetreten, Cig.; — plenica (pod želodcem), das Gekröse (mesenterium), Cig. (T.); — 2) p. d. Marije, das Frauenblatt (alchemilla), C.
  11. plẹníčica, f. dem. plenica; 1) das Windelchen; — 2) pl. pleničice, der Rainfarn (tanacetum vulgare), C.
  12. plẹnı̑čka, f. dem. plenica; 1) das Windelchen; — 2) p. d. Marije = plahtica d. Marije, C.
  13. plẹnı̑telj, m. der Plünderer, Jan.
  14. plẹnı̑təv, -tve, f. die Plünderung, Jan., nk.
  15. 1. plẹníti, -ím, vb. impf. Beute machen, rauben, plündern, Meg., Cig., Jan., M., nk.; pleni brzo in ropaj hitro, Dalm.; tudi: plẹ́niti, -im.
  16. 2. plẹníti, -ím, vb. impf. ergiebig sein, wohlgerathen (von Früchten), Jan., M., C., Mik.; žito pleni, C.
  17. plẹ́niti se, -im se, vb. impf. sich abblättern, sich schiefern, Cig. (T.); — prim. 1. plena.
  18. plẹnı̑tva, f. = plenitev, C.
  19. plẹnìv, -íva, adj. schieferig: plenivo železo, Cig., C., Svet. (Rok.), Lašče, Prim.- Erj. (Torb.), Dol., Št.; pleniva kosa, Dol.; pleniva desetica nima cvenka, Dol.; p. kamen, pleniva posoda, C.; p. zob (kateri se rad krši), Notr.; — blätterig, Erj. (Min.).
  20. 1. plẹnı̑vec, -vca, m. der Plünderer, der Freibeuter, Cig., C.
  21. 2. plẹnı̑vəc, -vca, m. plenivci, Phyllite, Erj. (Min.); — prim. pleniv.
  22. plẹnı̑vka, f. die Plündrerin, Cig.
  23. plẹ̑nj, m. = 2. plen, Cig., C.
  24. plẹ́nja, f. = 1. plena, Cig., M., C.
  25. plẹ́njanje, n. die Ergiebigkeit: p. žita, das ergiebige Körnererträgnis, Cig.
  26. plẹ́njast, adj. = pleniv, schieferig, Z.; — fadenscheinig, C.
  27. plẹnjàt, -áta, adj. = 1. plenjav, C.
  28. plẹ́njati, -am, vb. impf. ergiebig sein; pšenica, žito plenja, = mnogo zrnja daje (schüttet), M., C., Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.), Št.; — ruda dobro plenja, LjZv.; — tudi: plenjáti, -ȃm.
  29. 1. plẹnjàv, -jáva, adj. ergiebig; letos je plenjavo žito, daje mnogo zrnja, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); tudi: plẹ́njav, Št.
  30. 2. plẹ́njav, adj. = pleniv, schieferig: plenjava kosa, Št.
  31. plẹnjávost, f. die Ergiebigkeit, Jan.
  32. plẹnjénje, n. das Plündern, das Beutemachen, Cig., nk.
  33. plẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. pleniti, plündern, Dalm.
  34. plẹnjevı̑t, adj. = 1. plenjav, ergiebig, Cig.
  35. plẹnjíti, -ím, vb. impf. = plenjati, C.
  36. 1. plẹnjìv, -íva, adj. = 1. plenjav, C., M.
  37. 2. plẹnjìv, -íva, adj. = plenast, pleniv, M., Z., Poh.; apnenik je večkrat plenjiv, Vrtov. (Km. k.).
  38. plènk, plę́nka, m. der Metallklang, Z.; brez plenka = brez denarja: Živi se brez plenka O petju ko ptič, Vod. (Pes.); — der Knall, Cig.
  39. plenkáča, f. sekira, dolga in tenka, kakor rabi drvarjem pri hlodih, Šempas- Erj. (Torb.), Notr., Bes., Dol.; — prim. plankača.
  40. plenkȃnje, n. das Geklemper, Cig.
  41. plenkáti, -ȃm, vb. impf. 1) klempern, Cig.; tesarji plenkajo s sekirami kadar tešejo, Notr., BlKr.; — 2) = plajhati: voda plenka v posodi, Dol.
  42. plẹnohlę́pən, -pna, adj. beutesüchtig, Cig.
  43. plẹnolǫ́vən, -vna, adj. auf Beute ausgehend: plenolovna postolka, Vrt.
  44. plẹnovı̑t, adj. = 1. plenjav, ergiebig: plenovito žito, Mik.
  45. plẹnožéljən, -ljna, adj. beutesüchtig, Cig.
  46. plẹnožéljnost, f. die Beutesucht, Cig.
  47. plènt, plę́nta, m. v kletvicah: da bi te plent! dass dich der Henker! Cig.; da bi te plent pobral! Levst. ( LjZv.).
  48. plę̑ntati, -am, vb. impf. v kletvicah: bes, vrag te plentaj! dass dich der Kuckuck! Cig., Levst. ( LjZv.); plentaj ga! Met.; plentaj vas! Jurč.; da bi te plentalo! oj ti para plentana! Levst. ( LjZv.); plentano delo! verwünschte Arbeit! Z., C.
  49. plentávati, -am, vb. impf. = plentovati; z besedo "plent" kleti: Že dobro zna plentavati, Plentavati, šentavati, Npes.-Vraz.
  50. plentováti, -ȗjem, vb. impf. z besedo "plent" kleti: ti, grešnik, šentuješ, plentuješ, preklinjaš, Jsvkr.
  51. pleonāzəm, -zma, m. preobilica v besedah, der Pleonasmus, Cig., Jan., Cig. (T.).
  52. plepelica, f., M., pogl. prepelica.
  53. 1. plę̑s, m. der Tanz, die Tanzunterhaltung, der Ball; na p. iti, na plesu biti; okrogli ples, der Rundtanz, nk.; Vidov p., der Veitstanz (bolezen), Zv.
  54. 2. plẹ̑s, m. = plesnoba, der Schimmel, Podkrnci- Erj. (Torb.), BlKr.
  55. plesáč, m. der Tänzer, Levst. (Zb. sp.).
  56. plesalíšče, n. = plesišče, der Tanzplatz, Z.
  57. plesȃłnica, f. der Tanzsaal, Cig., Jan.; der Tanzboden, C.
  58. plę́sanje, n. das Tanzen.
  59. plę́sanka, f. der Tanzplatz, Mik.; — der Tanzsaal, Mur.
  60. plę́sati, -šem, vb. impf. tanzen; p., kakor drugi piska, nach eines Andern Pfeife tanzen, Cig.; — le pridi, bova plesala (= du kriegst deine Prügel), jvzhŠt.
  61. plesàv, -áva, adj. tanzlustig, tanzsüchtig, Jan. (H.).
  62. plesȃvəc, -vca, m. der Tänzer; Oj majhno postojva, preljubi plesavec! Preš.
  63. plesȃvka, f. die Tänzerin; p. jokavka = vieler Tanz raubt den Kranz, Cig.
  64. plesȃvstvọ, n. die Tänzerwelt, C.
  65. plę̑səc, -sca, m. = plesavec, C., ogr.- Valj. (Rad), Gor.- DSv.
  66. plẹ̑sən, -sni, f. 1) der Schimmel, Mur., Cig., Jan., Mik., C.; — 2) plesni, die Schimmelpilze (hyphomycetes), Tuš. (R.).
  67. plę̑sən, -sna, adj. Tanz-; plesni red, die Tanzordnung, Cig.
  68. plesíca, f. = plesavka, die Tänzerin, Gor.- DSv.
  69. plesíšče, n. der Tanzort, der Tanzboden.
  70. plèsk, plę́ska, m. der Platzlaut, der Platzer, der Klatsch, Mur., Cig., Jan.
  71. plèsk, interj. platz! patsch! Cig., C.; Plesk! na! jo 'maš? imaš jo! Vod. (Pes.).
  72. pleskȃłnica, f. die Klatschbüchse, Mur., Cig.
  73. pleskȃnje, n. das Händeklatschen, Jan., C.
  74. pleskáti, -ȃm, vb. impf. 1) platzen, Jan.; klatschen, Mur.; z rokami p., mit den Händen klatschen, Cig.; — plätschern, Cig., M.; po vodi p., Cig.; — 2) schlagen, prügeln, Bes.- C.; — 3) anstreichen, nk.
  75. pleskȃvəc, -vca, m. der Klatscher, Mur.
  76. plę̑skavica, f. = prašna konoplja, der Fimmel, Erj. (Torb.).
  77. plesketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rütteln, Dict.; — schlagen: s perotmi p., Krelj; — prim. pleskati.
  78. pléskniti, plę̑sknem, vb. pf. klatschen, Z.
  79. plésmọ, n. 1) der Rist des Fußes, GBrda; — 2) die Schiene, Vrt.; — pogl. plesno, plesna.
  80. plésna, f. 1) die Sohle des Fußes, Levst. (Zb. sp.), Vrt.; ( stsl.); — 2) die Ferse des Pressbodenstückes, C.; — 3) das Lagerholz (in Weinkellern), C.
  81. plesnẹ̑nje, n. das Schimmeln.
  82. plẹ́snẹti, -im, -ẹjem, vb. impf. (tako Levst. [ LjZv. I. 211.]; govori se tudi: plẹ́sniti, -im, -ijem; — plesnẹ́ti, -ím, Mur., Met.; praes. plesnẹ̑m, Jarn.); schimmeln; — o vinu: kahmig werden, kahmen, Cig., Jan.
  83. plę̑sni, f. pl. das Pressgesims, Mur.; — prim. plest 2), plesna.
  84. plesníca, f. die Sandale, Vrt.; — stsl.
  85. plẹsnína, f. 1) der Schimmel, Mur., Cig.; — 2) schimmelige Dinge, Z.
  86. plẹ́sniti, -im, vb. impf., Mur., Cig., Jan.; pogl. plesneti.
  87. plẹ́sniv, adj. schimmelig; — o vinu: kahmig, Cig., Jan.; — tudi: plẹsnìv, -íva, Mur.
  88. plẹsnı̑včev, adj. Schimmel-: plesnivčeva kožica, Nov.
  89. plẹsnı̑vəc, -vca, m. der Schimmel, Cig.
  90. plẹsnivẹ́ti, -ím, vb. impf. schimmeln, Jan., M.; — o vinu: kahmen, Cig.; — (plesniviti = plẹ́snivẹti, Dict.).
  91. plẹsnivína, f. der Schimmel, C.
  92. plesnivǫ̑ča, f. der Schimmel, C., vzhŠt.
  93. plẹ́snivost, f. die Schimmeligkeit; tudi: -ívost.
  94. plẹ́snjati, -am, vb. impf. = plesneti, Štrek.
  95. plẹ́snjav, adj. = plesniv, Štrek.; (-njev, Cig., Jan.); po plesnjavem dišati, muffeln, Cig.
  96. plẹsnjȃva, f. der Schimmel, C.
  97. plẹ́snjavəc, -vca, m. ein schimmelfarbiges Pferd, der Grauschimmel, Cig.; — der Graukopf ( zaničlj.), Cig.
  98. plẹ́snjavost, f. die Schimmeligkeit, (-evost) Cig.
  99. plésnọ, n. der Rist am Fuße, Erj. (Torb.), Mik.; der Mittelfuß, Erj. (Som.); der Fußballen, Cig. (T.).
  100. plẹsnóba, f. der Schimmel; po plesnobi dišati, muffeln; — p. na vinu, der Kahm, Cig.

   78.301 78.401 78.501 78.601 78.701 78.801 78.901 79.001 79.101 79.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA