Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (78.797-78.896)

  1. plemę̑nščina, f. die Adelswürde, der Adel, M., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora, LjZv.
  2. plę̑mič, m. der Edelmann, Jan., nk.; — hs.
  3. plę̑miški, adj. = plemenitaški, Jan.
  4. plę̑mkinja, f. = plemenitašinja, Cig., Zora.
  5. plę̑mstvọ, n. der Adelstand, die Adeligen, Cig., Jan., C., nk.
  6. 1. plẹ̑n, m. die Beute, der Raub, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; oni so silno veliko plena odnesli, Dalm.
  7. 2. plẹ̑n, m. 1) die Ergiebigkeit, Cig., C., Svet. (Rok.); žito nema plena, das Getreide schüttet nicht, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) das Mutterkorn, Dol.- Cig., Jan.
  8. 3. plẹ̀n, plẹ́na, m. = 1. plena, die schieferige Scharte an der Schneide eines Messers, einer Axt u. dgl., Cig., Mik.
  9. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  10. 2. plẹ́na, f. = plenica, Trub., GBrda- Erj. (Torb.).
  11. plẹ́nast, adj. schieferig, Cig., Erj. (Torb.); plenasto železo, Cig. (T.); plenast zvon, plenasta skleda, Z.
  12. plẹnẹ́ti, -ím, vb. impf. ergiebig sein, C.
  13. plę̑ngati se, -am se, vb. impf. sich schaukeln, ( prim. tirol. plengkl, = Glockenschwengel), Koborid- Erj. (Torb.), Notr.
  14. plẹníca, f. 1) die Windel; v plenice zaviti otroka; drži se ga še plenica = er hat die Kinderschuhe noch nicht ausgetreten, Cig.; — plenica (pod želodcem), das Gekröse (mesenterium), Cig. (T.); — 2) p. d. Marije, das Frauenblatt (alchemilla), C.
  15. plẹníčica, f. dem. plenica; 1) das Windelchen; — 2) pl. pleničice, der Rainfarn (tanacetum vulgare), C.
  16. plẹnı̑čka, f. dem. plenica; 1) das Windelchen; — 2) p. d. Marije = plahtica d. Marije, C.
  17. plẹnı̑telj, m. der Plünderer, Jan.
  18. plẹnı̑təv, -tve, f. die Plünderung, Jan., nk.
  19. 1. plẹníti, -ím, vb. impf. Beute machen, rauben, plündern, Meg., Cig., Jan., M., nk.; pleni brzo in ropaj hitro, Dalm.; tudi: plẹ́niti, -im.
  20. 2. plẹníti, -ím, vb. impf. ergiebig sein, wohlgerathen (von Früchten), Jan., M., C., Mik.; žito pleni, C.
  21. plẹ́niti se, -im se, vb. impf. sich abblättern, sich schiefern, Cig. (T.); — prim. 1. plena.
  22. plẹnı̑tva, f. = plenitev, C.
  23. plẹnìv, -íva, adj. schieferig: plenivo železo, Cig., C., Svet. (Rok.), Lašče, Prim.- Erj. (Torb.), Dol., Št.; pleniva kosa, Dol.; pleniva desetica nima cvenka, Dol.; p. kamen, pleniva posoda, C.; p. zob (kateri se rad krši), Notr.; — blätterig, Erj. (Min.).
  24. 1. plẹnı̑vec, -vca, m. der Plünderer, der Freibeuter, Cig., C.
  25. 2. plẹnı̑vəc, -vca, m. plenivci, Phyllite, Erj. (Min.); — prim. pleniv.
  26. plẹnı̑vka, f. die Plündrerin, Cig.
  27. plẹ̑nj, m. = 2. plen, Cig., C.
  28. plẹ́nja, f. = 1. plena, Cig., M., C.
  29. plẹ́njanje, n. die Ergiebigkeit: p. žita, das ergiebige Körnererträgnis, Cig.
  30. plẹ́njast, adj. = pleniv, schieferig, Z.; — fadenscheinig, C.
  31. plẹnjàt, -áta, adj. = 1. plenjav, C.
  32. plẹ́njati, -am, vb. impf. ergiebig sein; pšenica, žito plenja, = mnogo zrnja daje (schüttet), M., C., Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.), Št.; — ruda dobro plenja, LjZv.; — tudi: plenjáti, -ȃm.
  33. 1. plẹnjàv, -jáva, adj. ergiebig; letos je plenjavo žito, daje mnogo zrnja, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); tudi: plẹ́njav, Št.
  34. 2. plẹ́njav, adj. = pleniv, schieferig: plenjava kosa, Št.
  35. plẹnjávost, f. die Ergiebigkeit, Jan.
  36. plẹnjénje, n. das Plündern, das Beutemachen, Cig., nk.
  37. plẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. pleniti, plündern, Dalm.
  38. plẹnjevı̑t, adj. = 1. plenjav, ergiebig, Cig.
  39. plẹnjíti, -ím, vb. impf. = plenjati, C.
  40. 1. plẹnjìv, -íva, adj. = 1. plenjav, C., M.
  41. 2. plẹnjìv, -íva, adj. = plenast, pleniv, M., Z., Poh.; apnenik je večkrat plenjiv, Vrtov. (Km. k.).
  42. plènk, plę́nka, m. der Metallklang, Z.; brez plenka = brez denarja: Živi se brez plenka O petju ko ptič, Vod. (Pes.); — der Knall, Cig.
  43. plenkáča, f. sekira, dolga in tenka, kakor rabi drvarjem pri hlodih, Šempas- Erj. (Torb.), Notr., Bes., Dol.; — prim. plankača.
  44. plenkȃnje, n. das Geklemper, Cig.
  45. plenkáti, -ȃm, vb. impf. 1) klempern, Cig.; tesarji plenkajo s sekirami kadar tešejo, Notr., BlKr.; — 2) = plajhati: voda plenka v posodi, Dol.
  46. plẹnohlę́pən, -pna, adj. beutesüchtig, Cig.
  47. plẹnolǫ́vən, -vna, adj. auf Beute ausgehend: plenolovna postolka, Vrt.
  48. plẹnovı̑t, adj. = 1. plenjav, ergiebig: plenovito žito, Mik.
  49. plẹnožéljən, -ljna, adj. beutesüchtig, Cig.
  50. plẹnožéljnost, f. die Beutesucht, Cig.
  51. plènt, plę́nta, m. v kletvicah: da bi te plent! dass dich der Henker! Cig.; da bi te plent pobral! Levst. ( LjZv.).
  52. plę̑ntati, -am, vb. impf. v kletvicah: bes, vrag te plentaj! dass dich der Kuckuck! Cig., Levst. ( LjZv.); plentaj ga! Met.; plentaj vas! Jurč.; da bi te plentalo! oj ti para plentana! Levst. ( LjZv.); plentano delo! verwünschte Arbeit! Z., C.
  53. plentávati, -am, vb. impf. = plentovati; z besedo "plent" kleti: Že dobro zna plentavati, Plentavati, šentavati, Npes.-Vraz.
  54. plentováti, -ȗjem, vb. impf. z besedo "plent" kleti: ti, grešnik, šentuješ, plentuješ, preklinjaš, Jsvkr.
  55. pleonāzəm, -zma, m. preobilica v besedah, der Pleonasmus, Cig., Jan., Cig. (T.).
  56. plepelica, f., M., pogl. prepelica.
  57. 1. plę̑s, m. der Tanz, die Tanzunterhaltung, der Ball; na p. iti, na plesu biti; okrogli ples, der Rundtanz, nk.; Vidov p., der Veitstanz (bolezen), Zv.
  58. 2. plẹ̑s, m. = plesnoba, der Schimmel, Podkrnci- Erj. (Torb.), BlKr.
  59. plesáč, m. der Tänzer, Levst. (Zb. sp.).
  60. plesalíšče, n. = plesišče, der Tanzplatz, Z.
  61. plesȃłnica, f. der Tanzsaal, Cig., Jan.; der Tanzboden, C.
  62. plę́sanje, n. das Tanzen.
  63. plę́sanka, f. der Tanzplatz, Mik.; — der Tanzsaal, Mur.
  64. plę́sati, -šem, vb. impf. tanzen; p., kakor drugi piska, nach eines Andern Pfeife tanzen, Cig.; — le pridi, bova plesala (= du kriegst deine Prügel), jvzhŠt.
  65. plesàv, -áva, adj. tanzlustig, tanzsüchtig, Jan. (H.).
  66. plesȃvəc, -vca, m. der Tänzer; Oj majhno postojva, preljubi plesavec! Preš.
  67. plesȃvka, f. die Tänzerin; p. jokavka = vieler Tanz raubt den Kranz, Cig.
  68. plesȃvstvọ, n. die Tänzerwelt, C.
  69. plę̑səc, -sca, m. = plesavec, C., ogr.- Valj. (Rad), Gor.- DSv.
  70. plẹ̑sən, -sni, f. 1) der Schimmel, Mur., Cig., Jan., Mik., C.; — 2) plesni, die Schimmelpilze (hyphomycetes), Tuš. (R.).
  71. plę̑sən, -sna, adj. Tanz-; plesni red, die Tanzordnung, Cig.
  72. plesíca, f. = plesavka, die Tänzerin, Gor.- DSv.
  73. plesíšče, n. der Tanzort, der Tanzboden.
  74. plèsk, plę́ska, m. der Platzlaut, der Platzer, der Klatsch, Mur., Cig., Jan.
  75. plèsk, interj. platz! patsch! Cig., C.; Plesk! na! jo 'maš? imaš jo! Vod. (Pes.).
  76. pleskȃłnica, f. die Klatschbüchse, Mur., Cig.
  77. pleskȃnje, n. das Händeklatschen, Jan., C.
  78. pleskáti, -ȃm, vb. impf. 1) platzen, Jan.; klatschen, Mur.; z rokami p., mit den Händen klatschen, Cig.; — plätschern, Cig., M.; po vodi p., Cig.; — 2) schlagen, prügeln, Bes.- C.; — 3) anstreichen, nk.
  79. pleskȃvəc, -vca, m. der Klatscher, Mur.
  80. plę̑skavica, f. = prašna konoplja, der Fimmel, Erj. (Torb.).
  81. plesketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rütteln, Dict.; — schlagen: s perotmi p., Krelj; — prim. pleskati.
  82. pléskniti, plę̑sknem, vb. pf. klatschen, Z.
  83. plésmọ, n. 1) der Rist des Fußes, GBrda; — 2) die Schiene, Vrt.; — pogl. plesno, plesna.
  84. plésna, f. 1) die Sohle des Fußes, Levst. (Zb. sp.), Vrt.; ( stsl.); — 2) die Ferse des Pressbodenstückes, C.; — 3) das Lagerholz (in Weinkellern), C.
  85. plesnẹ̑nje, n. das Schimmeln.
  86. plẹ́snẹti, -im, -ẹjem, vb. impf. (tako Levst. [ LjZv. I. 211.]; govori se tudi: plẹ́sniti, -im, -ijem; — plesnẹ́ti, -ím, Mur., Met.; praes. plesnẹ̑m, Jarn.); schimmeln; — o vinu: kahmig werden, kahmen, Cig., Jan.
  87. plę̑sni, f. pl. das Pressgesims, Mur.; — prim. plest 2), plesna.
  88. plesníca, f. die Sandale, Vrt.; — stsl.
  89. plẹsnína, f. 1) der Schimmel, Mur., Cig.; — 2) schimmelige Dinge, Z.
  90. plẹ́sniti, -im, vb. impf., Mur., Cig., Jan.; pogl. plesneti.
  91. plẹ́sniv, adj. schimmelig; — o vinu: kahmig, Cig., Jan.; — tudi: plẹsnìv, -íva, Mur.
  92. plẹsnı̑včev, adj. Schimmel-: plesnivčeva kožica, Nov.
  93. plẹsnı̑vəc, -vca, m. der Schimmel, Cig.
  94. plẹsnivẹ́ti, -ím, vb. impf. schimmeln, Jan., M.; — o vinu: kahmen, Cig.; — (plesniviti = plẹ́snivẹti, Dict.).
  95. plẹsnivína, f. der Schimmel, C.
  96. plesnivǫ̑ča, f. der Schimmel, C., vzhŠt.
  97. plẹ́snivost, f. die Schimmeligkeit; tudi: -ívost.
  98. plẹ́snjati, -am, vb. impf. = plesneti, Štrek.
  99. plẹ́snjav, adj. = plesniv, Štrek.; (-njev, Cig., Jan.); po plesnjavem dišati, muffeln, Cig.
  100. plẹsnjȃva, f. der Schimmel, C.

   78.297 78.397 78.497 78.597 78.697 78.797 78.897 78.997 79.097 79.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA