Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (78.397-78.496)

  1. plahítati, -am, vb. impf. 1) Wellen schlagen, wogen, Cig., Dol.- Mik.; — 2) flattern, flackern, Jan.
  2. pláhniti, plȃhnem, vb. pf. stürzen, hinstürzen, ( intr.), C.; od jeze p., vor Zorn auffahren, Svet. (Rok.).
  3. plahodúšən, -šna, adj. kleinherzig, Jan.
  4. plahodúšnost, f. die Kleinherzigkeit, Jan.
  5. plahọ̑st, f. die Scheu, die Schüchternheit.
  6. plahǫ̑t, f. der Flügel, C.
  7. plahóta, f. die Scheu, die Schüchternheit, die Furchtsamkeit.
  8. plahotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, ogr.- C.
  9. plahótən, -tna, adj. schüchtern, furchtsam; mi slabotni, plahotni, boječi ljudje, Cv.
  10. plȃhta, f. die Plache; eine grobe Decke aus Zwilch oder Tuch oder grober Leinwand, Mur., Cig.; die Pferde-, Boden-, Bettdecke, Cig., DZ.; das Segeltuch, Rez.- C.; — = rjuha, das Bettuch, Jan., C., jvzhŠt., BlKr.; — mizna p. = krušnica, das Tischtuch, C.; — žlahta raztrgana plahta = Verwandte helfen wenig.
  11. plahtáti, -ȃm, vb. impf. die Flügel während des Fliegens, die Hände während des Gehens schwingen, C.; jadra plahtajo, die Segel flattern, Z.; Kaj na glavi, kaj na glavi? Panteljci (= trakovi) plahtajo, Npes.- Kres; — lodern, flackern, C.; ogenj, plamen plahta, Z., C.
  12. plȃhtica, f. dem. plahta; 1) eine kleine Plache; — 2) rumenkasta, nekoliko grenka kožica na orehovem jedru, die Samenhaut (testa), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 3) eine große Schneeflocke: sneg gre v plahticah, Cig., Jurč.; — 4) božja p., der Frauenmantel (alchemilla), C.; = p. d. Marije, C.
  13. plahtovína, f. die Packleinwand, Jan.
  14. plahȗn, m. der Feigling, der Hasenfuß, Nov.- C., Vrt.
  15. plahȗnstvọ, n. die Feigheit, Cig. (T.).
  16. plahúntati, -am, vb. impf. = plahtati, plahodrati, C.
  17. plahúta, f. 1) ein großes, grobes Leintuch, Z.; die Plache, SlGor.- C.; — das Bettuch, das Leintuch, Guts., Mur., Rez.- Baud.; — p. mahu, ein Stück von einer Moosdecke, p. ledu, eine Eisscholle, SlGor.- C., Gor.; — 2) der Venusspiegel (specularia speculum), Kras- Erj. (Torb.); — 3) ein liederliches Frauenzimmer, C.
  18. plahutáča, f. die Blouse, C.
  19. plahútati, -am, vb. impf. mit den Flügeln schlagen, flattern, Jan.; kokoši s perotmi plahutajo, Z., Ig (Dol.); mit den Kleidern im Gehen Wind machen, übhpt. eilig gehen, C.; val plahuta, die Woge brandet, Glas.; — ( fig.) im Reden Wind machen, schwindeln, C.
  20. plahútica, f. = plahuta 2), der Venusspiegel (specularia speculum), Kras- Erj. (Torb.).
  21. plahútniti, -ȗtnem, vb. pf. einmal mit dem Flügel (den Flügeln) schlagen, C.
  22. plȃjba, f. das Senkblei; v plajbi je, es ist senkrecht, Frey. (Rok.); — iz nem.
  23. plȃjhati, -am, vb. impf. 1) wogen, Cig.; morje plajha (brandet), Malhinje pri Devinu, Lašče- Erj. (Torb.); tekočina v posodi, ki ni polna, plajha, jvzhŠt.; = p. se: voda se plajha, kadar se perilo po njej vlači, BlKr.; voda se plajha v škafu deklicam, ki ga ne znajo še prav nositi na glavi, Dol.; — 2) = hitro goniti: vole p., Kras; — nam. plahati, prim. pla-ti, Mik. (Et.).
  24. plȃjta, f. = koza, priprava, po kateri se sodi z voza valjajo, der Schrotbock, kajk.- Valj. (Rad).
  25. plȃk, m. = plač, plakanje, Z., Levst. (Zb. sp.).
  26. plákanje, n. das Weinen, das Wehklagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  27. 1. plákati, -kam, -čem, vb. impf. weinen, wehklagen, Cig., Jan., Mik., Trub., nk.; tudi: p. se, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Mik., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; od veselja se p., Trub.; — plakati koga, jemanden bejammern, beweinen, C.; p. grehe, beweinen, ogr.- C.
  28. 2. plákati, -am, vb. impf. abschwemmen, abspülen, C.; perilo p., Jan.; — p. se, sich ausbaden (wie z. B. eine Ente), M.
  29. plakávati, -am, vb. impf. = plakovati, Jan.
  30. plákniti, plȃknem, vb. pf. = oplakniti, Jarn.
  31. plakováti, -ȗjem, vb. impf. = 2. plakati, schwemmen, Jarn.
  32. plakúncati, -am, vb. impf. (im Wasser) plätschern, C.
  33. pláłən, -łna, adj. zum Schwingen (des Getreides) gehörig: plȃłne nečke, die Getreideschwinge, Cig., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.).
  34. plȃłnica, f. 1) die Schöpfschaufel (im Kahne), Cig.; der Schöpfer, Jan., M.; — 2) pl. plalnice, = nečke, v katerih se žito polje, die Getreideschwinge, Tolm.- Erj. (Torb.), Polj.
  35. plȃłnik, m. der Bottich, in dem die Trauben gequetscht werden, Kras.
  36. plȃm, m. = plamen, Cig., Jan.
  37. plȃmčək, -čka, m. = plamenček, Jan.
  38. pláme, -ę́na, n. = plamen, Dol.; (govori se največ "pléme", Valj. [Rad]).
  39. plámen, -mę́na, m. die Flamme; p. gnati, flammen, Cig.; s plamenom goreti, lichterloh brennen; plamen šviga kvišku; plamen polje, es lodert die Flamme, Cig.; — tudi: plamę̑n, Kast., Škrinj., Trav., Preš.- Valj. (Rad), Ig (Dol.); (plámən, -mna, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  40. plamę̑n, adj. = plamenen, Cig. (T.).
  41. plamę́nast, adj. flammenartig, Flammen-; flammig; geflammt ( min.), Cig. (T.), C.; plamenasto tkanje, geflammter Zeug, Cig.
  42. plamenàt, -áta, adj. flammig, M.
  43. plamenáti, -ȃm, vb. impf. lodern: ogenj plamena, = polje, plahta, C.
  44. plamę̑nčək, -čka, m. dem. plamenec; das Flämmchen.
  45. plamę̑nəc, -nca, m. dem. plamen; 1) das Flämmchen, Cig., Jan.; — 2) der Flamingo: rožasti p., der rosenrothe Flamingo (phoenicopterus roseus), Erj. (Ž.); — 3) = goreča ljubezen, die brennende Liebe (lychnis chalcedonica), Blc.-C.
  46. plamę̑nək, -nka, m. dem. plamen; 1) das Flämmchen; — 2) eine Art Waldrebe (clematis flammula), C.
  47. plamenę̑n, adj. Flammen-, flammig, Jan.; p. ogenj, Schönl.
  48. plamenẹ̑nje, n. das Flammen, das Geflacker.
  49. plamenẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Flammen brennen, flammen; plameneč ogenj, plameneča luč; — plameneč pogled; ein Flammenblick, Cig.
  50. plameníca, f. 1) die Fackel, Cig., Jan., Šol., Nov.- C.; smolnate plamenice, Pechfackeln, Jurč.; — 2) (peč) p., der Flammenofen, Cig. (T.), C.
  51. plamenı̑t, adj. flammend, C.; plameniti meč, das beflammte Schwert, Cig.
  52. plameníti, -ím, vb. impf. 1) die Gestalt einer Flamme ertheilen, flammen, V.-Cig.; — 2) entflammen, anfeuern, Cig.
  53. plamenják, m. = plamenec 2), der Flamingo, Jan., Zv.
  54. plamę̑noma, adv. flammend, Jan. (H.).
  55. plamíkati, -kam, -čem, vb. impf. flammen, flackern, Jan., Zora, Bes.; plamika, es wetterleuchtet, Jan.; — blinken, funkeln, Jan., C.; zvezde plamičejo, Zv.; — z očmi p., flammende Blicke werfen, Let.
  56. plámnast, adj. Flammen-, flammig: plamnast meč, plamnaste temnice, Guts. (Res.); pogl. plamenast.
  57. plamnàt, -áta, adj., Mur., Cig., pogl. plamenat.
  58. plamtẹ́ti, -ím, vb. impf. flammen, Jan., nk.; — entflammt sein, nk.; — hs.
  59. plàn, plána, m. 1) der Schwung: ogenj je planil v enem planu do strehe, Rez.- C.; — 2) der Anfall: sovražnikov p., Mur., Cig.; — prim. planiti.
  60. plȃn, -ı̑, f. 1) offene, waldfreie Gegend, Cig., Jan.; — der Vorplatz, Cig.; obmestna p., das Glacis, Jan.; — 2) die Fläche, Jan.; vodoravna plan, eine horizontale Fläche, Cig.; — (plan, m. die Ebene, Mik.).
  61. plȃn, plána, adj. frei vom Baumwuchs, Cig., Erj. (Torb.); priti iz gozda na plano (ins Freie), Npr.- Erj. (Torb.); na planem, in einer offenen Gegend, auf freiem Felde, Cig., Jan.; na plano priti, zum Vorschein kommen, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); tako je pravi tat na plano prišel (wurde entdeckt), Jurč.; Kamor daleč prideti, Daleč na plano poljano, Npes.-K.; plano polje, Jurč.; flach, Cig., Jan.; lepa plana nebesa, Zv.
  62. plándič, m. ( nam. pladnjič), der Teller, Meg.
  63. plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
  64. plȃnəc, -nca, m. der Alpenbewohner, Jarn., Cig.
  65. planēt, m. premičnica, der Planet.
  66. planētən, -tna, adj. Planeten-: planetna pot, die Planetenbahn, Cig. (T.).
  67. planētnik, m. das Planetarium, Cig. (T.); — rus.
  68. planíca, f. prostor brez drevja in grmovja v gorah, C., Vas Krn, Lašče- Erj. (Torb.); planica ali planjava je strma ali ravna in planica je manjša od planjave, Erj. (Torb.).
  69. planiglōb, m. poloblo kazano na ravni ploskvi, das Planiglob, Cig., Jan., Cig. (T.).
  70. planíka, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tuš. (R.), Gor.- Vrt.
  71. planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško ( Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta- Erj. (Torb.).
  72. planı̑nčan, m. der Älpler, Z.; der Alpenhirt, M.
  73. planı̑nəc, -nca, m. der Alpenbewohner, der Älpler.
  74. planínica, f. dem. planina, eine kleine Alpe.
  75. planíniti, -ı̑nim, vb. impf. die Alpenwirtschaft verrichten, Senne oder Sennin sein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  76. planı̑nka, f. 1) die Alpenbewohnerin; — 2) die wohlriechende Schwarzorche (nigritella suaveolens), Zv.
  77. planinováti, -ȗjem, vb. impf. = planiniti, planovati, planšariti, Cig.
  78. planı̑nski, adj. Alpen-.
  79. planı̑nščak, m. 1) der Alpenbewohner, Erj. (Izb. sp.); — 2) der Alplattich (homogyne), C., Medv. (Rok.).
  80. planı̑nščica, f. die Sennin, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  81. planı̑nščina, f. das Geld, das für die Benützung der Alpenweide gezahlt wird, Gor.
  82. planíšče, n. ein freier Platz, Pot.- Cig., Jan.; die Esplanade, Jan.; ein Stadtplatz, C.; okroglo p., das Rondel, Cig.; — = planica, BlKr.- Let.
  83. plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.- C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.- C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.- Vest.
  84. plánja, f. eine offene, freie Fläche, Cig., Jan.; čistina na gori, rekše svet brez drevja, C., Soča, Trenta- Erj. (Torb.).
  85. planjȃva, f. prvotno: ein baumloser steiler o. ebener Platz mitten im Walde, Erj. (Torb.); planjava je večja od planice; ni sploh vsaka ravnina tudi uže planjava, nego samo gola ravnina se more tako imenovati, Erj. (Torb.); na planjavi, in einer offenen Gegend, Cig.
  86. plȃnje, n. 1) das Schöpfen; — 2) das Schwingen (des Getreides); — 3) das Wogen; — prim. 1. plati.
  87. 1. plȃnka, f. die Alpenbewohnerin, Cig.
  88. 2. plȃnka, f. das Zaunbrett, die Planke; — pl. planke, der Bretterzaun; črez p. skočiti; — iz nem.
  89. plankáča, f. na dolgem toporišču nasajena tesarska sekira z ravno ostrino in bradljem za gladko obtesavanje tramov, Nov.- C., Notr.; — prim. plenkača.
  90. plȃnkati, -am, vb. impf. beplanken, Cig.
  91. plȃnkovəc, -vca, m. der Bretternagel, Cig.
  92. planóta, f. das Plateau, Cig., Jan., Cig. (T.); gorska p., die Hochebene, Jes.; = visoka p., nk.
  93. planováti, -ȗjem, vb. impf. Senne oder Sennin sein, Jan., Nov., Mik., Svet. (Rok.).
  94. 1. plȃnta, f. etwas Gebogenes, der gebogene Theil eines Gegenstandes, vzhŠt.
  95. 2. plānta, f. die Rebenreihe (zwischen Äckern), Štrek., Ip.; die Rebenhecke, das Rebenspalier, C., Z.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
  96. plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. ( LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.- C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.- Levst. ( LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče- Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
  97. plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.- Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave ( nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.- Vest. (III. 126.).
  98. plántavəc, -vca, m. der Krummbeinige, der Hinkende, Mur., vzhŠt.
  99. plantavíti, -ím, vb. impf. krumm machen, C.
  100. plántavka, f. die Hinkende, Z., jvzhŠt.

   77.897 77.997 78.097 78.197 78.297 78.397 78.497 78.597 78.697 78.797  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA