Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (78.297-78.396)

  1. pı̑tnjak, m. = 2. pitnik, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  2. pı̑tom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.- Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); ( hs.).
  3. pı̑toməc, -mca, m. 1) der Zögling, der Eleve, Jan., C., DZ.; ( stsl.); — 2) das Mastkraut (sagina), C., Medv. (Rok.).
  4. pı̑tomən, -mna, adj. 1) zahm, Cig., Jan., C.; — 2) pitomen les, = les za stavbe, rastoč po polju, Štrek. (Let.).
  5. pitomíti, -ím, vb. impf. zahm machen, zähmen, Mur., Cig., SlN.- C.; ( hs.).
  6. pitomljénje, n. die Kirrung, Cig.
  7. pı̑tomnost, f. = pitomost, Jan. (H.).
  8. pı̑tomost, f. die Kirre, Cig., Jan.
  9. pı̑tovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — (" nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).
  10. pı̑tovnica, f. ein weibliches Mastschwein, C.
  11. pı̑tovnik, m. 1) ein männliches Mastschwein, C.; — 2) = pitovnjak, Meg.- C.
  12. pitovnják, m. der Maststall ( bes. für Schweine), Cig., Jan., M.
  13. pı̑tva, f. der Trank, das Getränk, Danj.- C., Valj. (Rad).
  14. pı̑tvəc, -tvəca, m. der Trinker, ogr.- C., Mik.
  15. pitvína, f. 1) das Trinken, Habd.- Mik.; na jestvino i pitvino, zum Essen u. zum Trinken, ogr.- Mik.; — 2) das Getränk, Fr.- C.; — tudi: pı̑tvina, ogr.- Valj. (Rad).
  16. pìv, interj. piep! Jan. (H.).
  17. píva, f. 1) das Getränk, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Bier, Dol.- Cig.; pogl. pivo.
  18. pívati, -am, vb. impf. zu trinken pflegen, C., Nov.- Mik., Notr.- Levst. ( Glas.).
  19. pı̑včati, -am, vb. impf. 1) piepen (o piščetih), C.; — 2) = pivkati, heiser sein, C.
  20. pívčati, -ím, vb. impf. hervorsickern: mošt med špranjami iz soda pivči, mezga pivči izpod drevesne skorje, BlKr.; — prim. pičati.
  21. pívče, -eta, n. = pivček, M.
  22. pívčək, -čka, m. dem. pivec; — das Saufbrüderlein.
  23. pı̑včkati, -am, vb. impf. nippen, Cig.
  24. pívəc, -vca, m. der Trinker, der Zecher, der Trinkgast; v krčmi je vse polno pivcev.
  25. pivəlj, -vlja, m. die Seente (?) ("piul"), C.; ("piul"), Pohl.
  26. pívən, -vna, adj. 1) Trink-, C.; — 2) absorbierend, Jan.; pı̑vni papir, das Löschpapier, Cig., Jan., M.; — 3) Bier-, Cig., Jan., nk.; pivni vrč, der Bierkrug, Jan.; pivni sod, das Bierfass, Cig.
  27. 1. pívka, f. 1) die Trinkerin, die Zecherin; — 2) die Tabakspfeife, C.; — 3) pivke so jame po kraškem svetu, katere vodo pijo, mala jezerca, ki se počasi odtekajo, Kras.
  28. 2. pı̑vka, f. 1) der Grauspecht (picus canus), Jan., Frey. (F.); — 2) die Heiserkeit, Jan., Št.; pivko imeti, heiser sein, Z.; — 3) = 2. pika, der Pips (eine Hühnerkrankheit), Guts., Z., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. pivkati, piepsen.
  29. 1. pı̑vkati, -am, vb. impf. kleinweise trinken, nippen, Cig.
  30. 2. pı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. glas "piv" od sebe dajati, piepen, piepsen, ogr.- C., Valj. (Rad), Dol.- Mik.; piščeta pivkajo po koklji, BlKr.
  31. pívkav, adj. heiser, Jan.
  32. pı̑vljək, -vljəka, m. die Königsweihe, die Gabelweihe (milvus regalis), (pivlik) Cig., Frey. (F.); ("milvus, pivlik, kateri piščeta izmika", Dict.).
  33. pivníca, f. 1) die Schenke, das Weinhaus, Mur., Cig., Jan.; die Trinkstube, Mur., Cig., Jan.; — 2) der unterirdische Weinkeller, Meg., C., vzhŠt.
  34. pivníčən, -čna, adj. pivnična pravica, das Kellerrecht, Cig.
  35. pı̑vnik, m. das Fließpapier, nk.
  36. pivnína, f. das Trinkgeld, Jan. (H.).
  37. pívọ, n. 1) das Getränk, C.; pijano p., ein berauschendes Getränk, Krelj; — 2) nav. das Bier; zadnje p., das Nachbier, Cig.; podmladno p., das Kräuselbier, DZ.
  38. pívola, f. der Blutegel, Guts., Mur., Mik., Št.- Valj. (Rad), Gor.
  39. pívolica, f. dem. pivola; ein kleiner Blutegel, Guts., Mur.
  40. pivolòk, -lǫ́ka, m. der Biersäufer, Cig.
  41. pivopíja, m. der Biertrinker, der Biergast, der Bierbruder, Cig.
  42. pivopívəc, -vca, m. der Biertrinker, Cig.
  43. pivotòč, -tǫ́ča, m. der Bierausschank, Jan. (H.).
  44. pívski, adj. Trinker-, Trink-: pivska pesem, Cig., Slom.- C.; pivska druščina, Cig.; pivska mera, Slom.- C.; pivski brat, Jan.
  45. pı̑vstvọ, n. die Trinkgesellschaft, Cig.
  46. pívščina, f. das Trinkgeld, V.-Cig.
  47. pizang, m. = pisang, Cig.
  48. pízda, f. 1) die weibliche Scham; — 2) (preprosta psovka): der Feigling; — 3) der Hosenschlitz: hlače na pizdo, Dol.
  49. pizdáča, f. ein Schimpfwort für ein Weib, C.
  50. pízdati se, -am se, vb. impf. (preprosto) beim Weinen den Mund verzerren, flennen, C.
  51. pı̑zdəc, -dca, m. ein geiler Mensch, Valj. (Rad).
  52. pízdica, f. dem. pizda.
  53. pı̑zdič, m. ein Schimpfwort für einen feigen Menschen, Mur.
  54. pizdína, f. = pizda, M.
  55. pizdíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = pizdati se, Štrek.
  56. pízditi se, pı̑zdim se, vb. impf. = pizdati se, C.
  57. pizdočı̑vka, f. die Schwanzmeise (parus caudatus), Z.; — die Graumeise, die Sumpfmeise (p. palustris), (pezdečivka) Cig., C., Frey. (F.), Idrija, Ig (Dol.); — die Blaumeise (parus caeruleus), (pizdačivka) Svet. (Rok.).
  58. pizdohlàst, -hlásta, m. neka ped dolga riba v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.).
  59. pizdolı̑n, m. der Flenner, C.
  60. pizdolíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. flennen, C., Z.; — prim. pizdati se.
  61. pizdomı̑čje, n. coll. die Hauhechel, C.
  62. pizdomìk, -míka, m. die Hauhechel (ononis), C.
  63. pížəm, -žma, m. der Bisam, der Moschus, Cig., Jan., Mik.
  64. pížmast, adj. bisamartig, Cig.
  65. pížmica, f. das Bisamkraut (adoxa moschatellina), (pižemca) DSv., Medv. (Rok.).
  66. pížmov, adj. Bisam-: pižmov duh, der Bisamgeruch, Cig.
  67. pížmovəc, -vca, m. das Bisamthier, Jan.; pogl. pižmar.
  68. plàč, pláča, m. das Weinen, Jan., C., Krelj, Dalm., ogr., kajk.- Valj. (Rad); s plačem in solzami, Trub.
  69. pláča, f. der Dienstlohn, der Sold, das Gehalt; koliko imaš plače na leto, na mesec? vojaška plača, der Militärsold, die Militärgage.
  70. pláčanəc, -nca, m. der Söldling, Jan.; — der Gagist, DZkr.
  71. pláčanje, n. die Bezahlung, der Abtrag einer Schuld.
  72. pláčati, -am, vb. pf. eine Zahlung leisten, zahlen; plačaj pa pojdi! plačaj pa Bog! plačaj pa mir! plačaj pa nikomur nič! zahle, dann ist alles gut! Levst. (M.); — bezahlen: p. dolg, davke, obresti, stroške; drva sem plačal, voznine pa ne; p. delo, pouk; plačano pismo, ein frankierter Brief; v živo p. kaj, etwas überzahlen, Cig.; plačal bo, kakor vrabec proso = er wird niemals zahlen, Guts.; p. koga, jemanden bezahlen, abfertigen; p. sebe. sich bezahlt machen; — z delom p., durch Arbeit abverdienen, Cig.; to boš drago plačal, das wird dir theuer zu stehen kommen; jaz te bom plačal! ich werde es dir vergelten, Levst. (Rok.); z glavo, z življenjem p., mit dem Leben büßen; = p. s kožo, Nov.
  73. 1. pláčən, -čna, adj. Jammer-, Thränen-: plȃčni svet, plačna dolina, plačna pesem, ogr.- C.
  74. 2. pláčən, -čna, adj. 1) Besoldungs-, Gehalts-: plȃčna vrsta, Cig.; — 2) ausgiebig: žito je plačno, Dol.- Cig.
  75. plačeváłən, -łna, adj. Zahlungs-, Jan. (H.).
  76. plačevalíšče, n. der Zahlungsort, Cig.
  77. plačevȃłnica, f. das Zahlamt, Cig.; die Zahlstelle, DZ.; vojaška p., DZ.
  78. plačevȃnje, n. das Zahlen, die Zahlung(en); das Bezahlen; — das Vergelten.
  79. plačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad plačati; zahlen, Zahlungen leisten; na obroke p., in Terminen zahlen; za koga p., jemanden freihalten; — bezahlen; dolgove, davke p.; delavce, težake drago p.; — besolden; — entgelten; belohnen: Bog dobro plačuje, hudo kaznuje; tako svet plačuje, so belohnt die Welt, Cig.
  80. plačevȃvəc, -vca, m. der Zahler; slab p., schlechter Zahler, C.; der Bezahler, Cig., Jan.; — der Vergelter: Bog, p. dobrim in hudobnim, Z.; der Belohner, Cig., Jan.
  81. plačevȃvka, f. die Zahlerin, Cig.; — die Belohnerin, Jan. (H.).
  82. plačíłən, -łna, adj. Zahlungs-, Cig., Jan.; plačı̑łnọ povelje, der Zahlungsauftrag, DZ.; plačilni dan, der Löhnungstag, Cig., Jan.; der Tag der Vergeltung, Cig.
  83. plačı̑łnica, f. 1) das Zahlungsbuch, DZ.; — der Zahlungsbogen, DZ.; — 2) = pobotnica, die Quittung, DZ., Levst. (Cest.); — 3) = plačevalnica, das Zahlamt, C., Nov.
  84. plačílọ, n. die Zahlung; gotovo p., bare Zahlung; za p. vzeti, an Zahlungsstatt nehmen; plačila na obroke, Fristenzahlungen; mnogo plačila si napraviti, sich viel Unkosten machen, Cig.; p. za kako delo, od kakega dela; naprejšnje p., der Vorschuss, DZ.; — die Entlohnung für eine Arbeit, der Lohn; sam si plačilo izgovori, Ravn.- Valj. (Rad); po delu plačilo, wie die Arbeit, so der Lohn; Cig.; die Vergeltung: božje p.; — die Belohnung: nebeško p., p. čednosti.
  85. plačiložéljən, -ljna, adj. lohnsüchtig, Cig.
  86. pláčiti, plȃčim, vb. impf. 1) weinen machen, Trauer bereiten: kakor da bi jih po smrti nič ne pokorilo, nič ne plačilo, Škrb.; — 2) p. se, weinen, ogr.- C.
  87. 1. plačljìv, -íva, adj. weinerlich, kläglich, Habd.- Mik.
  88. 2. plačljìv, -íva, adj. zahlbar, Cig., Jan.; pogl. izplačen.
  89. plačníca, f. die Zahlerin.
  90. plačník, m. der Zahler; počasen p., ein zäher Zahler, Cig.; p. biti za koga, für jemanden zu zahlen bereit sein; — der Vergelter, der Belohner.
  91. pláčnost, f. die Jämmerlichkeit, die Traurigkeit, ogr.- C.
  92. plȃčva, f. die Zahlung, Cig., Šol.; plačvà, Gor.
  93. pládənj, -dnja, m. der Teller, Cig., Jan., Nov.- C., DZ.; ( hs.); — prim. furl. pladine, it. ( dial.) pladena, Mik.
  94. plȃdnik, m. = pladenj, Vrt.
  95. pladnják, m. = pladenj, Slom.
  96. pladnováti, -ȗjem, vb. impf. Mittagsruhe halten, Vrt., Let.; — stsl.
  97. plagiāt, m. pisateljska tatvina, das Plagiat.
  98. plȃh, pláha, adj. scheu, schüchtern, furchtsam; plaha zver; plaho gledati, einen scheuen Blick haben.
  99. pláhəc, -hca, m. = plašljivec, Mur.
  100. plahetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flattern, C.; Žolta svila, žolta svila, Po dvoru plaheče, Npes.-Vraz.

   77.797 77.897 77.997 78.097 78.197 78.297 78.397 78.497 78.597 78.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA