Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (78.197-78.296)

pismę̑nstvọ, n. das Schriftwesen, das Schriftenthum, Jan., Cig. (T.); — die Literatur, Cig., Jan.
písmọ, n. 1) die Schrift: klinasto p., die Keilschrift, Jan.; — sveto p., die heilige Schrift; v pismu učeni, die Schriftgelehrten, Trub.; — die Urkunde: ženitvanjsko p., die Ehepacten; pisma delat iti, den Ehecontract abfassen gehen, BlKr.; dolžno pismo, der Schuldbrief; zavezno p., der Revers, Cig.; dopustno p., die Concessionsurkunde, DZ.; stara pisma, alte Urkunden; — das Schreiben, der Brief; voščilno p., das Gratulationsschreiben; trgovska pisma, die Handelscorrespondenz; — 2) der Zeugdruck, das Muster, Cig.; lepega pisma, schön gemustert, Cig. (T.), Svet. (Rok.); ovijače raznega pisma, Vrt.; — 3) zidano znamenje ob cesti, Srpenica pri Bolcu- Erj. (Torb.).
pismonòs, -nǫ́sa, m. der Briefträger, Cig., C.
pismonǫ̑səc, -sca, m. = pismonos, Cig., Jan., nk.
pismonǫ́ša, m. = pismonosec, Jan. (H.).
pismostàv, -stáva, m. = črkostavec, Pot.- Cig.
pismostȃvəc, -vca, m. = črkostavec, Cig.
pismoučèn, -éna, adj. = pismouk, schriftgelehrt, Mur. i. dr.; — po nem.
pismoùk, -úka, m. der Schriftgelehrte, Mur., Cig., Jan.; (pismoȗk), Ravn.- Valj. (Rad).
pismoùk, -úka, adj. schriftgelehrt: pismouki ljudje, Vest.
pismovnica, f. das Archiv, Jan.
pismovnik, m. der Briefsteller (ein Buch), Jan.
pismovnják, m. der Schriftenkasten, Jan.
pismoznȃnəc, -nca, m. der Schriftgelehrte, Cig., Jan.
pisnína, f. die Schreibegebür, Cig., Jan., DZ.
písniti, pı̑snem, vb. pf. = črhniti, mucksen: ne pisniti o kaki reči, Svet. (Rok.); — prim. hs. pisnuti, mucksen; koren: pisk-.
pisȗn, m. der Scribler, Cig., nk.
pı̑š, m. der Sturmwind.
pı̑š, f. = piš m., Trub.
pı̑šč, f. das Wurmstichloch im Obst oder Holz, Hal.- C.
pı̑šč, m. der Holzwurm, C.
1. píšča, f. nav. pl. pišče, Schwämme im Munde, vzhŠt.- C.; — prim. piščiti se.
2. píšča, f. = piščal, die Pfeife, Ip.- Erj. (Torb.).
piščȃd, f. coll. junges Geflügel, Mariborska ok.- C.
piščȃj, m. die Wimmer (ein Hautausschlag), vzhŠt.; — prim. piščiti se.
piščȃł, -li, f. 1) die Pfeife (ein Tonwerkzeug); p. z jezikom (jezičkom), die Zungenpfeife, Cig., Sen. (Fiz.); ustnična p., die Lippenpfeife, Sen. (Fiz.); parna p., die Dampfpfeife, DZ.; — die Flöte, Mur.; — tudi: pı̑ščal, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — 2) das Wadenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
piščȃla, f. = piščal 1), Mur., Cig.; pı̑ščala, jvzhŠt.
piščȃlast, adj. pfeifenartig: piščalasti lapor, der Pfeifenmergel, Cig.
piščȃłčica, f. dem. piščalka; = das Pfeifchen, Cig., M.
piščȃłən, -łna, adj. Pfeifen-, Cig.
piščȃlica, f. = piščalka, Jan.
piščȃljka, f. = piščalka, Mur.; pı̑ščaljka, na vzhodu.
piščȃłka, f. dem. piščal, das Pfeifchen, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); tudi: pı̑ščalka, Gor., Ig (Dol.).
pı̑ščančək, -čka, m. dem. piščanec; das Küchlein.
pı̑ščanəc, -nca, m. das Küchlein; nav. pl. piščanci, junge Hühner; dvoje piščancev, ein Paar junge Hühner; (piščánci, Gor.).
piščè, -ę́ta, n. ein junges Huhn, das Küchlein; (píšče, jvzhŠt.).
pı̑ščəc, * -ščəca, m. = piskač, der Pfeifer, Meg., Dict., Trub., Dalm., Schönl.
1. pı̑ščək, -ščka, m. = pišče, Cig., Jan.
2. pı̑ščək, -ščka, m. 1) Wurmstichiges: malo jabolk, in še to le pišček ("pišk") in drobiž, Polj.; — 2) — = piškav les, C.
píščẹł, -li, f. = piščal, Cig., Jan., Dol.; pı̑ščẹł, Gor.- Valj. (Rad).
pı̑ščẹłka, f. = piščalka, Gor.- Valj. (Rad).
pı̑ščenəc, -nca, m. nav. pl. piščenci = piščanci, C., Mik.
píščenik, m. der Habicht (astur [falco] palumbarius), Frey. (F.); (= lunj, die Weihe, Meg.); pogl. piščetnik.
píščenka, f. eine junge Henne, C.
piščetína, f. das Hühnerfleisch, Valj. (Rad).
píščetnik, m. der Hühnergeier, Mur., Cig., Mik.
pı̑ščika, f. ein junges Huhn, Cig., Ravn. (Abc.); nav. piška ( bes. eine junge Henne).
píščiti se, -im se, vb. impf. zeitigen und sich abschuppen (von den Pusteln eines Ausschlages), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. pišiti se.
piščìv, -íva, adj. wurmstichig, Mik.; nav. pišiv.
piščı̑vəc, -vca, m. = piškavec, ein Schwächling, (pišivec) Valj. (Rad).
piščı̑vka, f. piščiva hruška ali jabolko, jvzhŠt.
piščljìv, -íva, adj. = piškav, wurmstichig, (-šljiv) C., jvzhŠt.
pı̑šəc, -šca, m. pišci, Schwämme im Mund, vzhŠt.- C.; — prim. pišiti se.
pı̑šək, -ška, m. der Hühnersteiß, C.
pišena, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
pı̑šəv, -švi, f., Ip.- Erj. (Torb.); pogl. piščel, piščal.
píšiti se, -im se, vb. impf. einen Ausschlag bekommen: usta se mi pišijo, SlGor.- C.
1. pı̑ška, f. 1) der Holzwurmstich, das Wurmloch, Cig., C., Mik.; — 2) der Hintere: dobiti po piški, Št.
2. pı̑ška, f. 1) eine junge Henne; — 2) der unverletzte ganze Kern der wälschen Nuss, Polj.; — nam. piščika (?); prim. pišče.
piškàt, -áta, adj. = piškav: piškata deska, Savinska dol.
píškav, adj. 1) wurmstichig; ni piškavega oreha vreden; — 2) schwach; otrok je ves piškav; — schlecht: piškavo vreme.
píškavəc, -vca, m. der Schwächling, der Siechling ( zaničlj.), Cig.
piškȃvka, f. das Wurmstichloch, jvzhŠt.
pišóta, f. dež z vetrom ( prim. ben.-it. pissoto, beseicht), Ip.- Erj. (Torb.); mraz in pišota, Vrtov. (Vin.).
pištǫ̑la, f. samokres, die Pistole.
pištǫ́lən, -lna, adj. Pistolen-.
pı̑t, -ı̑, f. das Getränk, der Trunk, Cig., Jan., Valj. (Rad); Njegova pit je bila Oj rana rosica, Npes.- Kres.
pìt, interj. pit! pit! (tako kličejo piščeta), Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
píta, f. 1) = kokoš (v otročjem govoru), Lašče- Levst. (M.); — 2) jedrce orehovo ali leščnikovo, Lašče- Levst. (M.).
pitáč, m. der Frager, kajk.- Valj. (Rad).
pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
pítałnica, f. der Maststall, C.
pítałnik, m. der Maststall, Cig.
pitałnják, m. der Maststall, Cig.
pitan, m., Cig., pogl. putan.
pı̑tanəc, -nca, m. 1) ein gemästetes Stück Vieh, das Mastthier, Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (med) p., der Futterhonig, Z., Kr.; der Lebhonig, V.-Cig.
1. pítanje, n. das Mästen, die Mastung; p. živine, die Viehmast; — das Füttern (junger Vögel, kleiner Kinder), M., jvzhŠt.
2. pítanje, n. das Fragen, die Frage, Mur., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; — das gerichtliche Verhör, das Gericht: na p. priti, ogr.- C.
pı̑tanka, f. 1) ein weibliches Mastthier, Cig., C.; — 2) die Schwarzwurzel (scorzonera sp.), Prešnjica v Istri- Erj. (Torb.).
1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
2. pítati, pı̑tam, vb. impf. fragen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; pravdno p. koga, jemanden verhören, ogr.- C.; — pitani dan, der Gerichtstag, ogr.- C.; ( nam. "pitanni" d.).
1. pítavəc, -vca, m. der Viehmäster, der Fütterer, Cig., C.
2. pítavəc, -vca, m. der Frager, der Fragesteller, Cig.
pítavən, -vna, adj. Gerichts-, ogr.- C.; pitavni stolec, der Richterstuhl, pitavni dan (den), der jüngste Tag, ogr.- C.; — prim. pitan (2. pitati).
pítavka, f. die Mästerin, Cig.
pı̑tək, -tka, m. der Trunk, das Getränk, V.-Cig., Danj.- C., vzhŠt.- C.
pítelj, m. "gospod Pitelj" = volga, kobilar (oriolus galbula), Ročinj- Erj. (Torb.).
1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
2. pítən, -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik- Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici- Štrek. (Let.).
3. pítən, -tna, adj. Richter-: pı̑tni stolec, ogr.- C.
píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.- Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.- Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
pitı̑łək, -łka, m., nam. potilek, = tilnik, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
pítje, n. 1) das Trinken; mej pitjem je prišel drug pomenek, Jurč.; — 2) der Trank; on nema močnega pitja piti, Dalm.; za jedi in pitja voljo, Trub.; — tudi: pitjè, Dict.
pı̑tka, f. dem. pita; eine junge Henne, Štrek., Levst. (Zb. sp.); überhaupt ein junges Huhn, Cig.
pitkoš, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z.; — ( der Bienensaug, Cig.).
pitkošək, -ška, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Medv. (Rok.).
pı̑tnica, f. die Mastkuh, Podkrnci- Erj. (Torb.).
1. pı̑tnik, m. das Trinkgeschirr, Cig.; — der Kelch, V.-Cig., Jap.- C.
2. pı̑tnik, m. koruza, ki se seje po strmem žitu, blagu v pičo, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. pičnik.
pitnína, f. das Trinkgeld, Glas.

77.697 77.797 77.897 77.997 78.097 78.197 78.297 78.397 78.497 78.597

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA