Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (77.801-77.900)

  1. petnajstína, f. der fünfzehnte Theil, das Fünfzehntel.
  2. pę̑tnica, f. das Fersenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  3. petník, m. 1) der Stiefelabsatz, C.; — 2) der Thürzapfen, die Thürangel, vzhŠt., ogr.- C.; — 3) das Brett, woran die Thürangel angebracht ist, vzhŠt.- C.; — das unterste Brett der Thüre, ogr.- Valj. (Rad).
  4. petočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. petočleni (hrošči), fünfgliedrige Käfer (pentamera), Erj. (Ž.).
  5. petodstǫ́tən, -tna, adj. fünfpercentig, Cig., Jan., nk.
  6. petojən, -jna, adj., Mur., pogl. peteren.
  7. petojezíčən, -čna, adj. fünfzüngig, fünfsprachig, Cig., nk.
  8. petokǫ́t, m. = peterokotnik, Erj. (Rud.).
  9. petolẹ̑tje, n. das Jahrfünf, das Quinquennium, Cig.
  10. petōnka, f. die Betonie, Cig.; pogl. potonka.
  11. petonòg, -nǫ́ga, adj. fünffüßig, Cig.
  12. petoplòsk, -plǫ́ska, adj. fünfflächig, Erj. (Rud.).
  13. petoploščnják, m. das Fünfflach, Cig.
  14. petopolovíčən, -čna, adj. petopolovı̑čna cezura, die Penthemimeres, Zora.
  15. petostǫ́pən, -pna, adj. fünffüßig: p. verz, Cig., Jan.
  16. petostǫ̑pnik, m. der Fünffuß, die Pentapodie, Cig.
  17. petozòb, -zǫ́ba, adj. fünfzähnig, fünfzackig, Cig.
  18. pę̑tpedi, interj. t. j. pet pedi, posnemanje prepeličnega petja, Cig.; — prim. ped.
  19. petpedíkanje, n. der Wachtelschlag, Zv.
  20. petpedíkati, -kam, -čem, vb. impf. peti: petpedi, schlagen (von der Wachtel), Zv.
  21. pę̑tstọ, num. = pet sto, fünfhundert; (petstotni, -ter, -teren, -krat i. t. d. prim. stotni, stoter i. t. d.).
  22. petstọlẹ̑tnica, f. das fünfhundertjährige Jubiläum, Jan. (H.).
  23. pẹtvína, f. der Gesang, SlGor.- C.
  24. pẹ́valica, f. der Singvogel, Jan., Nov.; ptica p., Navr. (Let.).
  25. pẹvalíšče, n. der Ort, wo gesungen wird: das Singchor, Jan.
  26. pẹ́vanje, n. das Singen, M., ogr.- Valj. (Rad).
  27. pẹ́vati, -am, vb. impf. singen, Cig., Danj.- C., nk.
  28. pẹ́vče, -eta, n. der Dichterling, Cig., Levst. ( LjZv.).
  29. pẹ́včəc, -čca, (-čəca), m. dem. pevec, Valj. (Rad).
  30. pẹ́včək, -čka, m. dem. pevec; — = pevče, Cig.
  31. pẹ́včica, f. dem. pevka; 1) die Sängerin, M.; ptica pevčica, der Singvogel, C.; — 2) die Schlüsselblume (primula), Cig.
  32. pẹ́včič, m. dem. pevec; ein kleiner Sänger, Z.
  33. pẹ́včji, adj. Sänger-, Dichter-: pevčja žila, Cv.; pevčje srce, Levst. (Zb. sp.).
  34. pẹ́vəc, -vca, m. 1) der Sänger; operni p. der Opernsänger; — (ptiči) pevci, die Singvögel (oscines), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) = petelin, C., SlN.; — 3) ein Bienenstock mit jungem Weisel, C.; pevec je z mlado matico prvi roj, Levst. (Beč.).
  35. pẹ́vən, -vna, adj. Gesangs-, Naprej- C.; gesanglich, Cig.; — singbar, Cig., Jan.
  36. pẹvíca, f. die Sängerin, Fr.- C.; vila p., die Muse des Gesanges, SlN.
  37. pẹ́vka, f. 1) die Sängerin; (ptice) pevke, die Singvögel (oscines), Cig. (T.); — 2) der Fluevogel (accentor alpinus), Erj. (Z.), Frey. (F.); mala p., die Braunelle, Levst. (Nauk); — 3) = matica, ki poje, Levst. (Beč.); — 4) das Lied, Guts., Vod. (Pes.).
  38. pẹ́vkinja, f. die Sängerin, Dict., Mur., V.-Cig., Jan., nk.; poslušati, kaj pevci ali pevkinje pojo, Dalm.
  39. pẹ̑vnica, f. das Singhaus, Cig.
  40. pẹ́vnost, f. die Singbarkeit, Cig., Jan.
  41. pẹvoljùb, -ljúba, m. der Freund des Gesanges, Jan.
  42. pẹvoljúbən, -bna, adj. gesangliebend, Jan., Zora.
  43. pẹvoljȗbje, n. die Liebe zum Gesange, Jan.
  44. pẹvovǫ́dja, m. der Gesangsleiter, der Chorregent, nk.
  45. pẹ́vski, adj. Sänger-, Gesangs-: pevsko društvo, pevska umetelnost, nk.; — dichterisch, Mur., Cig., nk.; pevska žila, die Dichterader, Cig.
  46. pẹ́vstvọ, n. die Singkunst, der Gesang, Cig.; — = pesništvo, Cig., C.
  47. pę́za, f. 1) das Gewicht, die Last, Meg., Jan., BlKr.; Nosil bom življenja pezo, Preš.; — 2) die Folter, Guts., Mur.- Jan.; na pezo dejati, ZgD.; (pẹ́za), Dict.; — prim. it. pesa, peso, die Last, das Gewicht.
  48. pezȃn, -znà, adj. schwer, Z.; pezan križ, Cv.; pezna zemlja, Pirc.
  49. pę́zanje, n. das Foltern, Dict., Mur., Pohl.- Valj. (Rad).
  50. 1. pę́zati, -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.- Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).
  51. 2. pę́zati, -am, vb. impf. beizen, ätzen, Guts., Mur., Cig., Jan.
  52. pę̑zavt, m. der Peiniger, Guts., Mik.
  53. pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.- Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.- C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
  54. pezdečı̑vka, f., pogl. pizdočivka.
  55. pəzdə̀k, -zdkà, m. = pezdec 3), der Flockenstäubling (bovista), Cig., Tuš. (B.).
  56. pəzdẹ̑la, f. die Fisterin, Lašče- Levst. (Rok.).
  57. pəzdẹ̑nje, n. das Fisten.
  58. pəzdẹ́ti, -ím, vb. impf. Blähungen still abgehen lassen, fisten.
  59. pə̀zdlja, f. eine Art Zwetschke, Mariborska ok.- C.
  60. pəzdljìv, -íva, adj. oft fistend, Mur.
  61. pəzdljı̑vəc, -vca, m. der Fister, Mur., Cig.
  62. pəzdljı̑vka, f. die Fisterin, Mur.
  63. pəzdnjáča, f. das Luftloch im Zimmer, das Rauchloch, C.
  64. pəzdnják, m. = pezdnjača, C.
  65. pəzdǫ́vnik, m. das Rauchloch, SlGor.- C.
  66. pəzdúh, m. 1) der Fister, Z.; — 2) das Luftloch im Zimmer, C.
  67. pə̀zəlj, -zlja, m. = pezdlja, C.
  68. pę̑znica, f. die Folterkammer, Cig., C.
  69. pə̀žək, -žka, m. = peček, nosec (cicer arietinum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  70. pẹ́žica, f. dem. pega; das Fleckchen, Cv.
  71. pəžína, f. kožica okrog pečkov (pri sadju), Gor.; — prim. pužina, bužina.
  72. pəžíniti, -ı̑nim, vb. impf. = drobiti, Gor.
  73. pháč, m. der Pocher, der Stampfer, Cig.
  74. phȃj, m. = pehaj, der Stampfstößel, vzhŠt.- C.; die Reibkeule, Cig.
  75. pháłən, -łna, adj. zum Stampfen gehörig, Stampf-, Jan. (H.).
  76. phȃłnik, m. = pehalnik, der Stampfstößel, C.; die Reibkeule, Cig.
  77. phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.
  78. pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.- Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.- C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.
  79. phȃvəc, -vca, m. der Stampfer, der Pocher, Cig., Jan.
  80. phȃvka, f. die Stampferin, die Pocherin, Cig., Jan.
  81. phu, interj. pfui! vzhŠt.- C.
  82. píc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.; ( nam. pijc (pijəc), kakor stric nam. strijc (strijəc); prim. češ. pyj v istem pomenu, C.)
  83. pı̑c, interj. ein Zuruf an Hühner, vzhŠt.- C.
  84. 1. píca, f. die weibliche Scham, Fr.- C.; — tudi: die männliche Scham (v otročjem govoru), Lašče- Levst. [Rok.]; — prim. pic.
  85. 2. pı̑ca, f. die Henne (v otročjem gov.), Dol.
  86. pícati, pı̑cam, vb. impf. = pikati, Blc.-C.
  87. 1. pícək, -cka, m. dem. pic; das männliche Glied, SlGor.- C.
  88. 2. pı̑cək, -cka, m. das männliche Hühnchen, BlKr.- M., Št.
  89. 1. pícika, f. = 1. pica, Valj. (Rad).
  90. 2. pı̑cika, f. eine junge Henne, übhpt. ein junges Huhn.
  91. pı̑cka, f. = 2. picika.
  92. pı̑ckati, -am, vb. impf. po malem pikati, Trst. (Let.).
  93. pı̑cla, f. die Stecknadel, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  94. pícniti, pı̑cnem, vb. pf. = pikniti, Blc.-C.
  95. pı̑č, m. kotič pri peči, der Sorgenstuhl, Koboridski kot, Ben.- Erj. (Torb.).
  96. píča, f. die Nahrung, Meg., Cig., Mur., Kor.- Dalm. (Reg.); Kristus je sam sebe nam za pičo dal, Škrb.; bes. das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Rib.- Mik.; živinska, zajčja, kurja p., Cig.; črna p., = seno in otava (nasproti slami), Gor.; — na pičo dati kravo = v rejo dati, Tolm.
  97. píčati, -am, vb. impf. füttern, Cig.
  98. píčati, -ím, vb. impf. p. v čem, in etwas stecken, SlN.- C.; p. iz česa, aus einer Sache herausragen, Pohl., C., Kor.- Z.; (pičeti) hervorragen, Cig. (T.); — p. v čem, sich (in einem Punkte) vereinigen, concentrieren, Cig. (T.); — hervorsickern: kri iz mesa, voda iz zemlje piči, Z.
  99. pı̑čək, -čka, m. 1) der Stachel (der Biene), V.-Cig.; — 2) der Stich: kačji p., der Schlangenbiss, C.
  100. píčəł, -čla, adj. gering, kärglich, knapp; pičla mera, schlechtes Maß; tehta pičlo dva funta, es wiegt schwache zwei Pfund; — prim. it. picciolo, klein; tirol.-nem. bitzl a pfund = pičlo en funt, Levst. (Rok.).

   77.301 77.401 77.501 77.601 77.701 77.801 77.901 78.001 78.101 78.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA