Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (77.797-77.896)

  1. petljíkati, -am, vb. impf. = petljike pobirati, v vinogradu paberkovati, C.; — = počasno kaj vkup spravljati, C.
  2. petmẹ̑sečən, -čna, adj. fünfmonatlich, Cig., Jan.
  3. petnájst, num. fünfzehn; (izvedenke prim. z izvedenkami besede: devetnajst).
  4. petnájstič, adv. zum fünfzehntenmale, fünfzehntens.
  5. petnajstína, f. der fünfzehnte Theil, das Fünfzehntel.
  6. pę̑tnica, f. das Fersenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  7. petník, m. 1) der Stiefelabsatz, C.; — 2) der Thürzapfen, die Thürangel, vzhŠt., ogr.- C.; — 3) das Brett, woran die Thürangel angebracht ist, vzhŠt.- C.; — das unterste Brett der Thüre, ogr.- Valj. (Rad).
  8. petočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. petočleni (hrošči), fünfgliedrige Käfer (pentamera), Erj. (Ž.).
  9. petodstǫ́tən, -tna, adj. fünfpercentig, Cig., Jan., nk.
  10. petojən, -jna, adj., Mur., pogl. peteren.
  11. petojezíčən, -čna, adj. fünfzüngig, fünfsprachig, Cig., nk.
  12. petokǫ́t, m. = peterokotnik, Erj. (Rud.).
  13. petolẹ̑tje, n. das Jahrfünf, das Quinquennium, Cig.
  14. petōnka, f. die Betonie, Cig.; pogl. potonka.
  15. petonòg, -nǫ́ga, adj. fünffüßig, Cig.
  16. petoplòsk, -plǫ́ska, adj. fünfflächig, Erj. (Rud.).
  17. petoploščnják, m. das Fünfflach, Cig.
  18. petopolovíčən, -čna, adj. petopolovı̑čna cezura, die Penthemimeres, Zora.
  19. petostǫ́pən, -pna, adj. fünffüßig: p. verz, Cig., Jan.
  20. petostǫ̑pnik, m. der Fünffuß, die Pentapodie, Cig.
  21. petozòb, -zǫ́ba, adj. fünfzähnig, fünfzackig, Cig.
  22. pę̑tpedi, interj. t. j. pet pedi, posnemanje prepeličnega petja, Cig.; — prim. ped.
  23. petpedíkanje, n. der Wachtelschlag, Zv.
  24. petpedíkati, -kam, -čem, vb. impf. peti: petpedi, schlagen (von der Wachtel), Zv.
  25. pę̑tstọ, num. = pet sto, fünfhundert; (petstotni, -ter, -teren, -krat i. t. d. prim. stotni, stoter i. t. d.).
  26. petstọlẹ̑tnica, f. das fünfhundertjährige Jubiläum, Jan. (H.).
  27. pẹtvína, f. der Gesang, SlGor.- C.
  28. pẹ́valica, f. der Singvogel, Jan., Nov.; ptica p., Navr. (Let.).
  29. pẹvalíšče, n. der Ort, wo gesungen wird: das Singchor, Jan.
  30. pẹ́vanje, n. das Singen, M., ogr.- Valj. (Rad).
  31. pẹ́vati, -am, vb. impf. singen, Cig., Danj.- C., nk.
  32. pẹ́vče, -eta, n. der Dichterling, Cig., Levst. ( LjZv.).
  33. pẹ́včəc, -čca, (-čəca), m. dem. pevec, Valj. (Rad).
  34. pẹ́včək, -čka, m. dem. pevec; — = pevče, Cig.
  35. pẹ́včica, f. dem. pevka; 1) die Sängerin, M.; ptica pevčica, der Singvogel, C.; — 2) die Schlüsselblume (primula), Cig.
  36. pẹ́včič, m. dem. pevec; ein kleiner Sänger, Z.
  37. pẹ́včji, adj. Sänger-, Dichter-: pevčja žila, Cv.; pevčje srce, Levst. (Zb. sp.).
  38. pẹ́vəc, -vca, m. 1) der Sänger; operni p. der Opernsänger; — (ptiči) pevci, die Singvögel (oscines), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) = petelin, C., SlN.; — 3) ein Bienenstock mit jungem Weisel, C.; pevec je z mlado matico prvi roj, Levst. (Beč.).
  39. pẹ́vən, -vna, adj. Gesangs-, Naprej- C.; gesanglich, Cig.; — singbar, Cig., Jan.
  40. pẹvíca, f. die Sängerin, Fr.- C.; vila p., die Muse des Gesanges, SlN.
  41. pẹ́vka, f. 1) die Sängerin; (ptice) pevke, die Singvögel (oscines), Cig. (T.); — 2) der Fluevogel (accentor alpinus), Erj. (Z.), Frey. (F.); mala p., die Braunelle, Levst. (Nauk); — 3) = matica, ki poje, Levst. (Beč.); — 4) das Lied, Guts., Vod. (Pes.).
  42. pẹ́vkinja, f. die Sängerin, Dict., Mur., V.-Cig., Jan., nk.; poslušati, kaj pevci ali pevkinje pojo, Dalm.
  43. pẹ̑vnica, f. das Singhaus, Cig.
  44. pẹ́vnost, f. die Singbarkeit, Cig., Jan.
  45. pẹvoljùb, -ljúba, m. der Freund des Gesanges, Jan.
  46. pẹvoljúbən, -bna, adj. gesangliebend, Jan., Zora.
  47. pẹvoljȗbje, n. die Liebe zum Gesange, Jan.
  48. pẹvovǫ́dja, m. der Gesangsleiter, der Chorregent, nk.
  49. pẹ́vski, adj. Sänger-, Gesangs-: pevsko društvo, pevska umetelnost, nk.; — dichterisch, Mur., Cig., nk.; pevska žila, die Dichterader, Cig.
  50. pẹ́vstvọ, n. die Singkunst, der Gesang, Cig.; — = pesništvo, Cig., C.
  51. pę́za, f. 1) das Gewicht, die Last, Meg., Jan., BlKr.; Nosil bom življenja pezo, Preš.; — 2) die Folter, Guts., Mur.- Jan.; na pezo dejati, ZgD.; (pẹ́za), Dict.; — prim. it. pesa, peso, die Last, das Gewicht.
  52. pezȃn, -znà, adj. schwer, Z.; pezan križ, Cv.; pezna zemlja, Pirc.
  53. pę́zanje, n. das Foltern, Dict., Mur., Pohl.- Valj. (Rad).
  54. 1. pę́zati, -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.- Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).
  55. 2. pę́zati, -am, vb. impf. beizen, ätzen, Guts., Mur., Cig., Jan.
  56. pę̑zavt, m. der Peiniger, Guts., Mik.
  57. pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.- Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.- C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
  58. pezdečı̑vka, f., pogl. pizdočivka.
  59. pəzdə̀k, -zdkà, m. = pezdec 3), der Flockenstäubling (bovista), Cig., Tuš. (B.).
  60. pəzdẹ̑la, f. die Fisterin, Lašče- Levst. (Rok.).
  61. pəzdẹ̑nje, n. das Fisten.
  62. pəzdẹ́ti, -ím, vb. impf. Blähungen still abgehen lassen, fisten.
  63. pə̀zdlja, f. eine Art Zwetschke, Mariborska ok.- C.
  64. pəzdljìv, -íva, adj. oft fistend, Mur.
  65. pəzdljı̑vəc, -vca, m. der Fister, Mur., Cig.
  66. pəzdljı̑vka, f. die Fisterin, Mur.
  67. pəzdnjáča, f. das Luftloch im Zimmer, das Rauchloch, C.
  68. pəzdnják, m. = pezdnjača, C.
  69. pəzdǫ́vnik, m. das Rauchloch, SlGor.- C.
  70. pəzdúh, m. 1) der Fister, Z.; — 2) das Luftloch im Zimmer, C.
  71. pə̀zəlj, -zlja, m. = pezdlja, C.
  72. pę̑znica, f. die Folterkammer, Cig., C.
  73. pə̀žək, -žka, m. = peček, nosec (cicer arietinum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  74. pẹ́žica, f. dem. pega; das Fleckchen, Cv.
  75. pəžína, f. kožica okrog pečkov (pri sadju), Gor.; — prim. pužina, bužina.
  76. pəžíniti, -ı̑nim, vb. impf. = drobiti, Gor.
  77. pháč, m. der Pocher, der Stampfer, Cig.
  78. phȃj, m. = pehaj, der Stampfstößel, vzhŠt.- C.; die Reibkeule, Cig.
  79. pháłən, -łna, adj. zum Stampfen gehörig, Stampf-, Jan. (H.).
  80. phȃłnik, m. = pehalnik, der Stampfstößel, C.; die Reibkeule, Cig.
  81. phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.
  82. pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.- Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.- C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.
  83. phȃvəc, -vca, m. der Stampfer, der Pocher, Cig., Jan.
  84. phȃvka, f. die Stampferin, die Pocherin, Cig., Jan.
  85. phu, interj. pfui! vzhŠt.- C.
  86. píc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.; ( nam. pijc (pijəc), kakor stric nam. strijc (strijəc); prim. češ. pyj v istem pomenu, C.)
  87. pı̑c, interj. ein Zuruf an Hühner, vzhŠt.- C.
  88. 1. píca, f. die weibliche Scham, Fr.- C.; — tudi: die männliche Scham (v otročjem govoru), Lašče- Levst. [Rok.]; — prim. pic.
  89. 2. pı̑ca, f. die Henne (v otročjem gov.), Dol.
  90. pícati, pı̑cam, vb. impf. = pikati, Blc.-C.
  91. 1. pícək, -cka, m. dem. pic; das männliche Glied, SlGor.- C.
  92. 2. pı̑cək, -cka, m. das männliche Hühnchen, BlKr.- M., Št.
  93. 1. pícika, f. = 1. pica, Valj. (Rad).
  94. 2. pı̑cika, f. eine junge Henne, übhpt. ein junges Huhn.
  95. pı̑cka, f. = 2. picika.
  96. pı̑ckati, -am, vb. impf. po malem pikati, Trst. (Let.).
  97. pı̑cla, f. die Stecknadel, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  98. pícniti, pı̑cnem, vb. pf. = pikniti, Blc.-C.
  99. pı̑č, m. kotič pri peči, der Sorgenstuhl, Koboridski kot, Ben.- Erj. (Torb.).
  100. píča, f. die Nahrung, Meg., Cig., Mur., Kor.- Dalm. (Reg.); Kristus je sam sebe nam za pičo dal, Škrb.; bes. das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Rib.- Mik.; živinska, zajčja, kurja p., Cig.; črna p., = seno in otava (nasproti slami), Gor.; — na pičo dati kravo = v rejo dati, Tolm.

   77.297 77.397 77.497 77.597 77.697 77.797 77.897 77.997 78.097 78.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA