Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (77.597-77.696)

  1. pẹsməník, m. = pesnik, Guts.- Cig., Mur., Jan.
  2. pẹ̑smica, f. dem. pesma; das Liedchen; — das Gedichtchen.
  3. pẹsmoljùb, -ljúba, m. der Musenfreund, Jan.
  4. pẹsmosklȃdje, n. die Verskunst, Jan.
  5. pẹsmoslǫ̑vəc, -vca, m. der Poetiker, Cig., Jan.
  6. pẹsmoslǫ̑vje, n. die Poetik, Cig., Jan.
  7. pẹ̑snat, adj. = peščen, sandig, vzhŠt.
  8. 1. pẹ̑snica, f. die Gartenmelde (atriplex hortense), M.; — prim. pesa.
  9. 2. pẹ̑snica, f. die Dichterin, C., nk.
  10. 3. pesníca, f., pogl. pestnica.
  11. pẹsníčiti, -ı̑čim, vb. impf. sich mit dem Dichten abgeben, C.
  12. pẹsničǫ̑n, m. der Poetaster, Erj. (Izb. sp.).
  13. pẹ̑snik, m. der Dichter, Cig., Jan., nk.; p. samouk, der Naturdichter, Jan., Cig. (T.); — hs.
  14. pẹ̑snikinja, f. = 2. pesnica, die Dichterin, nk.
  15. pẹsnikovȃnje, n. die dichterische Bethätigung, nk.
  16. pẹsnikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit dem Dichten abgeben, Dichter sein, C., nk.
  17. pẹ̑sniški, adj. Dichter-, dichterisch, poetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  18. pẹ̑sništvọ, n. die Dichtkunst, die Poesie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prirodno p., die Naturpoesie, Cig. (T.); poučno p., die didaktische Poesie, Cig. (T.).
  19. pəsoglàv, -gláva, adj. hundsköpfig, Jan. (H.).
  20. pəsoglȃvəc, -vca, m. = pesjan, ein Ungeheuer mit einem Hundskopfe, der Menschenfresser, Cig., Jan., Npes.- M., Pjk. (Črt. 160.), Npr.-Krek.
  21. pəsoglȃvka, f. pesoglava divjakinja, die Menschenfresserin, Cig.
  22. 1. pę̑st, -ı̑, f. 1) die Faust: die geballte Hand; pest komu pokazati; s pestjo koga biti; p. odpreti; pest ne more v uho (tako se reče temu, kdor prehudo laže), Z.; v p. dobiti koga, jemanden in seine Gewalt bekommen; v p. priti komu, in jemandes Gewalt kommen; v pesteh imeti koga, jemanden in seinen Krallen haben; — 2) die hohle Hand, eine Handvoll; p. moke, prsti; — 3) soviel man mit einem Griffe fassen kann, der Griff, Cig.; pesti (pri žetvi) v snope prikladati, Ravn. (Abc.); p. prediva, soviel Hanf man auf einmal durch die Hechel zieht, Cig., C., BlKr.- Let.; p. ljudi, eine Handvoll Leute, Cig.; — 4) die Faust (dolgostna mera) = 10,5 ct., DZ.; — 5) uboga p., armes Geschöpf! Blc.-C., Z.
  23. 2. pẹ̑st, f., nam. pesta ali pesto: Pesti, špice krožim, Danj. (Posv. p.).
  24. pẹ́sta, f. 1) luknja v klado pri stopah, v katerih čreslo tolčejo, Mik. (Et.); — 2) die Radnabe, V.-Cig., C., Kr.- Valj. (Rad), Poh.
  25. 1. pę̑stən, -tna, adj. Faust-; pestna pravica, das Faustrecht, Cig., Jan., Bes.
  26. 2. pẹ́stən, -stna, adj. Naben-: pẹ̑stni les, das Nabenholz, Cig.
  27. 1. pestìč, -íča, m. der Blütenstempel ( bot., pistillum), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  28. 2. pestìč, -íča, m. das Büschel: p. sena, trave, C.; — prim. pest.
  29. pestíčən, -čna, adj. Stempel-: pestı̑čni cvet, die Stempelblüte ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  30. pestı̑čnjak, m. der Stempelträger ( bot.), Cig. (T.).
  31. pẹstı̑n, m. der Kinderwärter, C.
  32. pestína, f. = velika pest, Blc.-C.
  33. pestíniti, -ı̑nim, vb. impf. p. koga, jemandem hart zusetzen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  34. pẹ̑stinja, f. = pestunja, die Kindswärterin, Dict., C., Mik., Trub.; ( nav. se govori "pestna").
  35. pẹ̑stinjica, f. dem. pestinja, Trub. (Psal.).
  36. pestı̑təv, -tve, f. die Bedrängung, die Peinigung, Cig.
  37. pestíti, -ím, vb. impf. 1) mit der Faust schlagen, Cig., Jan.; — jemandem hart zusetzen, zu Leibe gehen, mit ihm arg verfahren, ihn tyrannisieren, peinigen; Jožefa so bratje hudo pestili, Vod. (Izb. sp.); niso vedeli, kako bi nje pestili, Jap. (Sv. p.); reve so ga pestile, Jurč.; dolžniki me peste (bedrängen mich), Z.; — 2) zur Faust ballen, Jan.; roko p., roka se mu je pestila, Jurč.
  38. pẹ́stiti, -im, vb. impf. = pestovati, Rez.- C.
  39. pestı̑vəc, -vca, m. 1) der Faustkämpfer, Cig.; — 2) der Bedränger, der Peiniger, Cig., ZgD.
  40. pẹ̑stna, f., pogl. pestinja.
  41. pestníca, f. 1) die geballte Hand, Mur., Cig., Jan., C., Mik., (pesnica) ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Faustschlag, C.; — 3) die Faustbirn, Cig.
  42. pestníčən, -čna, adj. Faust-, M.
  43. 1. pẹ̑stnik, m. der Nabenbohrer, Cig., Jan., C.
  44. 2. pestník, m. 1) držalo ali roč pri kosi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Fausthobel, Cig.
  45. pẹ́stọ, n. die Radbüchse, die Nabe, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr., Ig (Dol.); (pest, Gor.).
  46. pẹ́stovalica, f. die Armbinde (einen beschädigten Arm darin zu tragen), (pestvalica) Cig.
  47. pẹstovȃłnica, f. 1) die Kleinkinderbewahranstalt, nk.; — 2) = pestovalica, Bes.
  48. pẹ́stovanəc, -nca, m. das (männliche) Schoßkind, Cig., M.
  49. pẹ́stovanje, n. das Kinderlocken.
  50. pẹ́stovanka, f. das (weibliche) Schoßkind, M.
  51. pẹ́stovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. auf den Händen tragen, (ein Kind) locken: otroka p.; roko p., den Arm in einer Binde tragen; — hätscheln, verzärteln, Jan., C.; p. si truplo, C.
  52. pestovna, f., Mur., Jan., pogl. pestunja.
  53. pẹ́stovnica, f. neka hruška, Fr.- C.
  54. pẹ̑stuha, f. = pestunja, Zv.
  55. pẹstȗn, ** m. der Kinderwärter: dober pestun je bil stari oče, Zv.
  56. pẹ̑stunja, f. die Kindswärterin, Mik. (V. Gr. III. 131.), Nov.- C.
  57. pẹ̑stunjica, f. dem. pestunja, Mur.
  58. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
  59. pəšȃj, m. die Hebestange in der Schneidemühle, V.-Cig.
  60. pẹšák, m. = pešec, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
  61. pẹ́šanica, f., pogl. pẹ́ščanica.
  62. pẹ̑šanje, n. das Müdewerden, das Abnehmen der Kräfte, der Verfall.
  63. pẹšáški, adj. Fuß-, Infanterie-, Jan.
  64. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
  65. pẹ́šav, adj. schwächlich, SlN.
  66. pẹ́šavəc, -vca, m. der im Gehen Ermattende: on da pešavcem moč, Ravn.- Valj. (Rad).
  67. pẹ̑šavt, m. der Müde, Mik.
  68. pẹ̑šce, adv., C., pogl. pešice.
  69. pẹ́šča, f. = pesto, BlKr.
  70. peščȃj, m. 1) die hohle Hand, die Handvoll, Jan.; — 2) der Muskel unter dem Daumen, der Ballen, Mur.- Cig., Valj. (Rad); — 3) die Mörserkeule, Cig., Jan.
  71. pẹ́ščanica, f. neka hruška, (pešanica) Mariborska ok.- Erj. (Torb.); = lorenčka, die Lorenzbirne, C.; — eine Art rauher, mehlichter Apfel, C.
  72. pẹ́šče, n. kolno pešče = pesto, Habd.- Mik.
  73. pẹščę̑n, adj. Sand-, sandig; peščena zemlja, peščena tla, der Sandboden; peščena puščava, die Sandwüste, Cig. (T.).
  74. pẹščę̑nast, adj. sandartig, Cig., Rut. (Zg. Tolm.).
  75. pẹščenàt, -áta, adj. sandig, C.
  76. pẹščę́nəc, -nca, m. der Sandstein, Jan., C.
  77. pẹščę́nək, -nka, m. der Ort, wo Sand gegraben wird, die Sandgrube, Notr.
  78. pẹščeníca, f. 1) die Sandgrube, C.; — die Syrte, Hip.- C.; — 2) die Sanderde, Cig.; — 3) eine Art Birne (klein, süß), C.
  79. pẹščeník, m. 1) der Sandstein, Cig., Jan.; — 2) der Sanderling (tringa arenaria), Z.; sivi p., der graue Sanderling (arenarius calidris), Frey. (F.).
  80. pẹščenína, f. der Sandboden, Cig., Jan.; die Sandwüste, Jes.
  81. pẹščeníti se, -ím se, vb. impf. versanden ( intr.), Jan. (H.).
  82. pẹščenják, m. der Sandstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  83. peščénje, n. die Peinigung, die Plackerei, Cig.; — prim. pestiti.
  84. pẹščę́nka, f. = peščena zemlja, Vrtov. (Km. k.), Nov.
  85. pẹščę́vən, -vna, adj. = peščnat, Dol.
  86. pẹščę́vka, f. neka hruška, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  87. pẹščę́vnat, adj. = peščnat, Cig.
  88. peščíca, f. 1) = pest; das Fäustchen, Cig.; — 2) die hohle Hand, die Handvoll; eno peščico moke dati komu; — 3) die Judenkirsche (physalis Alkekengi), (pešica), C.
  89. peščíčica, f. dem. peščica; das Fäustchen.
  90. pẹščína, f. der Sandboden, Z.; die Düne, der Strand, Jan.
  91. pẹščı̑nka, f. das Sandkorn, Cig.
  92. pəščíšče, n. das Kerngehäuse, Cig.; — prim. peček, pečka.
  93. pẹ́ščiti se, -im se, vb. impf. = peščeniti se, Jan.
  94. pẹščnàt, -áta, adj. sandig, sandhältig; peščnata zemlja, — Sand-: peščnata ura, Zora.
  95. pẹščníca, f. 1) die Sanderde, Mur., C.; — 2) die Sandbüchse, Pot.- Cig., Jan., M.
  96. pẹ̑šəc, -šca, m. der Fußgänger; der Infanterist; pešci, die Infanterie; — der Bauer (im Schachspiel), Cig.; — hlapec, ki je le za ročno delo, ne za vožnjo: za pešca je, Dol.
  97. pẹšehǫ̑dəc, -dca, m. der Fußgänger, SlN.
  98. pę́šəlj, -šlja, m. der Radnagel, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras- Štrek. (LjZv.); — prim. furl. passèll, lat. paxillus, Štrek. (LjZv.).
  99. pẹ̑šem, adv. = peš, C.
  100. pẹševáti, -ȗjem, vb. impf. im Gehen ermüden, Fr.- C.

   77.097 77.197 77.297 77.397 77.497 77.597 77.697 77.797 77.897 77.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA